Jedro

Pravilna uporaba materialnega prava zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da ugotovi namembnost nepremičnin in s tem izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo predlagateljice na dan uveljavitve ZSKZ, to je 11.3.1993.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugovoru Republike Slovenije delno ugodi ter se sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 15.10.2009 spremeni tako, da se zavrne predlog za vpis lastninske pravice na parc. št. 473/4, 575/2 in 1640/2, vse vpisane v vl. št. 1834 k.o. D, v korist predlagateljice.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti vpisa o dovolitvi vpisa .

V preostalem delu (glede parc. št. 575/1 in 575/3 k.o. D) se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor Republike Slovenije zoper zemljiškoknjižni sklep z dne 15. 10. 2009, s katerim je zemljiškoknjižna referentka na nepremičninah parc. št. 473/4, 575/1, 575/2, 575/3 in 1640/2, vpisanih v vl. št. 1864 k.o. D, dovolila vknjižbo Mestne občine Ljubljana.

Zoper sklep se je pritožila udeleženka Republika Slovenija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ne dovoli predlagane vknjižbe lastninske pravice na predlagateljico in dovoli izbris vpisa lastninske pravice nanjo oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje. Ker so bila zemljišča v zemljiški knjigi vpisana kot družbena lastnina v upravljanju Kmetijske-zemljiške skupnosti Občina Ljubljana – Šiška, ocenjuje, da ni pravne podlage za vpis lastninske pravice na Mestno občino Ljubljana V zvezi s statusom zemljišča kot dokaz vlaga potrdilo o statusu parcel na dan 10. 3. 1993 in na dan 20. 7. 2004, ki ga je uspela pridobiti v tem času. Zemljišči parc. št. 473/4 in 1640/2 k.o. D sta na presečni datum, to je 10. 3. 1993 in še vedno po statusu kmetijski zemljišči. Zemljišči s parc. št. 575/1 in 575/3 sta bili na presečni datum po statusu stavbni zemljišči. Parc. št. 575/2 k.o. D pa je po statusu delno kmetijsko, delno stavbno zemljišče. Pred dokončnim vpisom lastninske pravice je treba izvesti geodetski postopek parcelacije, zato za to parcelo ni mogoče dokončno urediti lastništva.

Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Predlagateljica je z zemljiškoknjižnim predlogom predlagala pri parc. št. vpisanih v vl. št. 1834 k.o. D, last Kmetijskih zemljišč, skupnost Občine Ljubljana – Šiška, družbena lastnina, vknjižbo lastninske v korist MOL. Kmetijska zemljišča, ki se niso lastninila že po drugih zakonih, so se na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 10/93, s spremembami; ZSKZ) prenesla na sklad oziroma na občino. Na podlagi navedenega zakonskega določila je Republika Slovenija oziroma občina pridobila lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in gozdovih v družbeni lasti z dnem uveljavitve ZSKZ, to je 11. 3. 1993. Izpolnitev zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice je zato treba presojati glede na status zemljišča (namen rabe), na dan 11. 3.1993. Sodišče prve stopnje, ki sicer pravilno ugotavlja, da je za odločitev o lastništvu (utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice) odločilno dejstvo, kakšen status je imelo določeno zemljišče na dan 10. 3. 1993 (pravilno 11. 3. 1993), le-tega ni ugotavljalo. Ugovor Republike Slovenije, ki je trdila, da so zemljišča, na katerih predlagateljica predlaga vknjižbo lastninske pravice, imela status kmetijskih zemljišč, je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da na podlagi predloženih listin Republika Slovenija trditev iz ugovora ni izkazala.

Pravilna uporaba materialnega prava (ZSKZ), bi zemljiškoknjižnemu sodišču narekovala, da ugotovi namensko rabo nepremičnin in s tem izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice na dan uveljavitve ZSKZ, torej na dan 11. 3. 1993. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker pa je Republika Slovenija pritožbi predložila potrdilo o statusu parcel na dan 10. 3. 1993 in 20.7.2004, s čemer je bila predlagateljica seznanjena (pritožba ji je bila vročena in nanjo ni odgovorila), je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila 355. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/07; UPB3; št. 45/08; ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/03, s spremembami; ZZK-1), samo ugotavljalo dejansko stanje.

Iz potrdila o statusu parcel na dan 10. 3. 1993 je razvidno, da sta bili zemljišči s parc. št. 473/4 in 1640/2, k.o. D po statusu kmetijski zemljišči, zemljišči s parc. št. 575/1 in 575/3 k.o. D, stavbni zemljišči in parc. št. 575/2, delno kmetijsko, delno stavbno zemljišče. Odločitev sodišča glede vknjižbe lastninske pravice predlagateljice na parc. št. 575/1 in 575/3 k.o. Dravlje, je zato pravilna. Odločitev sodišča glede parc. št. 473/4, 640/2 in 575/2, k.o. D, pa je materialnopravno zmotna. Nepremičnine, ki so bile v trenutku uveljavljanja ZSKZ kmetijska zemljišča, so se namreč v skladu s 14. členom ZSKZ olastninila že z uveljavitvijo tega zakona. Podlaga za njihovo lastninjenje zato ni kasnejši Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 77/94, št. 59/2001), kot zmotno ocenjuje sodišče prve stopnje. Za parc. št. 575/2, k.o. D, ki je po statusu delno kmetijsko in delno stavbno zemljišče, bi bila predlagateljica sicer upravičena predlagati vknjižbo lastninske pravice na stavbnem zemljišču, kar pa, kot upravičeno opozarja pritožnica, ni mogoče brez predhodne parcelacije. Predlagateljica bi morala najprej doseči razdelitev parcel glede na namembnost (do vknjižbe lastninske pravice bi bila upravičena le na novo nastali stavbni parceli). Obseg novo nastalega stavbnega zemljišča pa bi moral soupadati z obsegom stavbnega zemljišča, kakršen je bil 11.3.1993. Pritožbeno sodišče je zato glede parc. št. 473/4, 1640/2 in 575/2, vse k.o. D pritožbi ugodilo in v tem delu izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke spremeni tako, da se na teh parcelah zavrne predlog za vpis lastninske pravice v korist predlagateljice. Hkrati je glede teh zemljišč dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1). V preostalem delu (glede parc. št. 575/1 in 575/3) pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Odločitev o stroških je odpadla, ker jih udeleženki nista priglasili.