Jedro

Tožnikova vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.

Obrazložitev

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. Zahtevek tožene stranke za povračilo stroškov tega postopka se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožeče stranke na Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Uradni list RS, št. 63/09 – v nadaljevanju Javni razpis), in sicer na Sklop 1 – Sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov. Strokovna komisija je ugotovila, da vloga tožnika ni skladna s ciljem, ki je naveden v 2. točki Javnega razpisa – preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Tožeča stranka je namreč kot prijaviteljica na Obrazcu S1 navedenega Javnega razpisa navedla, da se že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009. Zato in glede na navedbe prijaviteljice v rubriki Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009 je tožena stranka ocenila, da že začeti investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je s 30. 10. 2009 tudi zaključen.

Tožena stranka se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje na točko 4.2.1.3. - Višina sofinanciranja upravičenih stroškov Javnega razpisa, iz katere je razvidno, da so do sofinanciranja razvojno investicijskega projekta upravičeni samo tisti stroški, ki so nastali od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009 in bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavilo nadaljevanje razvoja projekta, kar je bil tudi osnovni namen objave razpisa. Po mnenju tožene stranke navedeno pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov, saj v primerih uspešnega zaključka projekta že znotraj obdobja upravičenosti stroškov, sofinanciranje s ciljem preprečitve ustavljanja investicijsko razvojnega projekta ni potrebno oziroma ni smiselno. Po oceni tožene stranke je iz vloge razvidno, da bi prijaviteljica z lastnimi sredstvi, brez pomoči države zaključila projekt 30. 10. 2009, zaključen projekt pa ne more biti zaustavljen zaradi likvidnostnih težav.

Pri utemeljevanju svoje odločitve se tožena stranka sklicuje še na 4.4. točko Javnega razpisa, iz katere izhaja, da je osnova za sofinanciranje predloženih projektov in s tem za dodelitev nepovratnih sredstev popolna vloga prijavitelja, če je iz dokumentacije za posamezno vlogo razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa. Po presoji tožene stranke tožničina vloga ni izkazala izpolnjevanja cilja Javnega razpisa, zato jo je zavrnila.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je sklepanje tožene stranke, da njen projekt ni bil pred zaustavitvijo zaradi posledic likvidnostnih težav, napačno. Poudarja, da v javnem razpisu ni bil naveden datum, do katerega se mora projekt zaključiti, oziroma ni bilo navedeno, da mora biti projekt zaključen po 30. 10. 2009. Navedeno je le, da morajo razvojno investicijski projekti do 15. 11. 2009 doseči enega izmed navedenih rezultatov – datum 30. 10. 2009 pa je zgodnejši od datuma 15. 11. 2009. Tako naj bi v svoji vlogi zgolj navedla, kdaj bo projekt zaključen v primeru, če bo dobila sredstva na podlagi Javnega razpisa, ta datum pa je bil v okviru datuma 15. 11. 2009. Meni, da je izpodbijani sklep v nasprotju sam s sabo, saj toženka na eni strani ugotavlja, da ima tožnica težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica finančne krize, na drugi strani pa, zgolj zato, ker je tožnica navedla predvideni datum zaključka projekta, njena vloga ni skladna s ciljem razpisa. Pri tem naj se toženka ne bi ukvarjala z vprašanjem, ali je bil projekt 30. 10. 2009 resnično zaključen. V tem delu toženki očita, da sklepa ni obrazložila. Prav tako naj tožena stranka ne bi obrazložila zaključka, da bo tožeča stranka z lastnimi sredstvi in brez vloge države zaključila projekt. Opozarja, da bi morala tožena stranka po določbah Javnega razpisa o vlogah odločiti v 60-dnevnem roku, ki je potekel 26. 10. 2009. Ker bi morali biti že tega dne znani rezultati, bi po mnenju tožeče stranke, v primeru pozitivne odločitve še lahko zaključila svoj projekt. Navaja, da je seznanjena z dejstvom, da so nekatere izmed družb kot datum zaključka projekta navedle november 2009, pa je bila njihova vloga pozitivno rešena. V zvezi s to trditvijo omenja družbo A. d. o. o. in navaja, da ji dostop do dokumentacije drugih družb kljub prošnji ni bil omogočen. Tožeča stranka zato predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga sodišču, naj tožbo zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka. Navaja, da v primerih, ko je prijavitelj projekta v vlogi izkazal, da bo ta zaključen 30. 10. 2009, ni mogoče govoriti o zasledovanju cilja razpisa, ki je v tem, da se prepreči zaustavljanje že začetih razvojno investicijskih projektov. Sklicuje se na usmeritve Evropske komisije in na Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi, po katerih je bila državna pomoč namenjena podjetjem, ki imajo težave pri pridobivanju finančnih virov za izvajanje projektov. Razpis naj bi bil izdelan na podlagi prijavljene sheme državne pomoči, v kateri je določeno, da so upravičeni le projekti, ki jih zaradi krize ni mogoče dokončati, ne pa financiranju že zaključenih razvojno investicijskih projektov. Projekt tožeče stranke pa po mnenju tožene stranke očitno ni projekt, ki bi izpolnjeval določila razpisa in bi se lahko zaključil tudi brez sofinanciranja stroškov. Pri tem se tožena stranka sklicuje na navedbe tožeče stranke v vlogi. Tožeča stranka je namreč v vlogi sama navedla 30. 10. 2009 kot datum zaključka projekta, iz ostalih podatkov, navedenih v Obrazcu S1, pa tudi ni mogoče nedvoumno zaključiti, da se razvojni projekt nadaljuje po tem datumu. Tožena stranka še pojasnjuje, da datum 15. 11. 2009, do katerega so morali prijavitelji doseči enega izmed v razpisu navedenih rezultatov, ne prejudicira zaključka projekta. Pogoj, da morajo biti projekti zaključeno do 30. 10. 2009 pa naj bi bil v nasprotju s ciljem razpisa in z notifikacijo državne pomoči. Zato v razpisu časovni okvir dokončanja projektov v razpisu ni bil določen. Glede na tožbene navedbe tožena stranka navaja še, da ne v Obrazcu S1 ne v vlogi ni navedeno, da je treba navesti datum zaključka projekta ob predpostavki, da bi prijavitelj postal upravičenec do sredstev. Poudarja, da je bilo predpisano le, da bi odsotnost sofinanciranja upravičenih stroškov v obdobju upravičenosti stroškov pomenila zaustavitev projekta. Vsak projekt ima svoj začetek in svoj zaključek. Ta datuma sta morala biti izvajalcem projekta znana, ko so načrtovali projekt, in bi morala biti neodvisna od tega javnega razpisa. Zato tudi nista predpisana.

Tožena stranka navaja tudi, da ni v ničemer kršila Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB2 in 117/06 ZDIJZ) in da je enakopravno obravnavala tako prejemnike subvencij kot prijavitelje, ki na razpisu niso bili izbrani.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožnici niso bila dodeljena sredstva iz Javnega razpisa izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Uradni list RS, št. 63/09), ki zajema sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov in ga bo sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo s ciljem preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav (Sklop1).

V toči 4.1. so navedeni splošni pogoji, ki veljalo tudi za v tej zadevi obravnavani sklop, iz katerih izhaja, da mora prijavitelj v vlogi izkazati med drugim, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize in da je posloval v letu 2006 ali letu 2007 z dobičkom in izkazati zmanjšanje naročil oziroma povpraševanje v prvem četrtletju 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007. Vsebina pogojev za Sklop 1 – Razvojno investicijski projekti, je navedena v točkah 4.2.1.1., 4.2.1.2., 4.2.1.3. Javnega razpisa. Iz točke 4.2.1.1. izhaja, da razvojno investicijski projekti, ki so se pričeli v letu 2008, morajo do 15. 11. 2009 doseči enega od predvidenih rezultatov, iz točke 4.2.1.3. glede višine sofinanciranja upravičenih stroškov pa izhaja, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. V zadevi je sporno, ali je tožničina vloga na obrazcu S1 v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop 1, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. V zadevi ni sporno, da je tožnica na obrazcu S1 navedla kot zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009. To je okoliščina, ki za stranke ni sporna in po stališču tožene stranke pomeni, da tožnica ne potrebuje sredstev iz razloga, ker naj bi projekt zaključila že 30. 10. 2009, zato je dodelitev sredstev v nasprotju z namenom javnega razpisa. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja iz razloga, ker ocenjuje, da je njena razpisna dokumentacija in prijava skladna z javnim razpisom, ter da tožena stranka s takšno razlago krši navedeni Javni razpis.

Sodišče ne more pritrditi tožničinim razlogom, saj meni, da strokovna komisija, ki je ocenjevala vloge in je v tem pogledu enotno nastopala v svojih stališčih, tudi glede vprašanja kdaj se že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje. Tudi po mnenju sodišča je pravilno prišla do zaključka, da bi se v obravnavanem primeru prijavljeni projekt zaključil 30. 10. 2009 brez pomoči države, in da mu zato ne pripadajo sredstva iz naslova sofinanciranja razvojno investicijskih projektov po navedenem Javnem razpisu, ker projekt ni pred zaustavitvijo. Preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov je tudi bil namen obravnavanega sklopa 1 Javnega razpisa za dodelitev sredstev, ki je predmet tega spora. Za drugačno stališče tudi sodišče ne najde razlogov. Sodišče razume navedeni Javni razpis na način, kot ga tolmači tožena stranka, neodvisno od tega, da sicer iz točke 4.2.1.3. Javnega razpisa izhaja, da so upravičeni do sofinanciranja samo tisti stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009, kar pa tudi po mnenju sodišča ne pomeni, da se s tem datumom (30. 10. 2009) projekt zaključuje, ampak nasprotno, tako kot tudi tožena stranka razlaga, da se projekt nadaljuje tudi po tem obdobju upravičenosti stroškov, to pa iz vloge tožnice ne izhaja. Ob takem stanju stvari pa ni mogoče iskati razlogov za drugačno odločitev, na kar se sklicuje tožnica, zato sodišče tožničine ugovore zavrača kot neutemeljene. Zato so neutemeljene tudi tožbene trditve, da sklepa ni mogoče preizkusiti.

Glede na navedeno se sodišče strinja s trditvijo izpodbijanega sklepa, da bi se moral projekt tožnice nadaljevati tudi po obdobju upravičenih stroškov, torej po 30. 10. 2009, in da bi bil prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta v nasprotju s ciljem Javnega razpisa – da se prepreči zaustavitev projekta. Toženka bi zato z drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merilo za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. Javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa.

Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da iz pogojev javnega razpisa ni razvidno, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po 30. 10. 2009. Ta zahteva je namreč razvidna posredno, oziroma je tak sklep mogoče napraviti na podlagi cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa.

Na podlagi navedenega je razumljivo, da so bile lahko pozitivno rešene vloge prijaviteljev, ki so kot zaključek projekta navedle november 2009, torej obdobje po 30. 10. 2009. Za odločitev tudi ni pomembno, kaj je imela tožnica v mislih, ko je v svoji vlogi navedla 30. 10. 2009 kot datum zaključka projekta. Poleg tega je imela možnost pridobiti dodatne informacije v zvezi s pripravo vloge (10. točka Javnega razpisa), zato se ne more šele v tožbi sklicevati na drugačno, to je zanjo neugodno, razumevanje navedenih rubrik.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).