Jedro

Ni sicer nujno, da se zemljiškoknjižni lastniki vedno obravnavajo kot enotni sosporniki, to vsekakor ni potrebno, pri odsvojitvi idealnega dela nepremičnine (drugi odstavek 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij -ZTLR). Vendar pa tožnika zahtevata odmero dela nepremičnine v solasti toženca do 1/2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnika nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika od toženca zahtevala, da je dolžan pokreniti postopke odmere parc. št. 53/2S in 53/3S, prip. k vl. št. ... k.o. ... tako, da se objektoma, stoječima na teh parcelah določi nova parc. št, da je dolžan v tem postopku kot solastnik do 1/2 teh parcel aktivno sodelovati zaradi njihove odmere, sicer sta ta postopek nerazdelno upravičena pokreniti in v njem nastopati kot predlagatelja tožnika ter da je tožnikoma dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo mogoče pri njemu do 1/2 solastnem deležu novo odmerjene parcele vknjižba lastninske pravice v korist tožečih strank, vsakega do 1/4 celote. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta tožnika solastnika dela parcele št. 53/2S in 53/3S v zemljiškoknjižni solasti toženca do 1/2, in sicer vsak od tožnikov do 1/4 in odločitev, da sta tožnika na podlagi te sodbe nerazdelno upravičena pri Geodetski upravi RS doseči odmero tega zemljišča. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem pravdnem postopku tožnika od toženca kot lastnika 1/2 nepremičnine zahtevata odmero dela te nepremičnine in vzpostavitev njune lastninske pravice na tako odmerjenem delu do 1/4, to je do solastniškega deleža toženca ali 1/4 glede na celoto novo odmerjene parcele.

6. Ni sicer nujno, da se zemljiškoknjižni lastniki vedno obravnavajo kot enotni sosporniki, to vsekakor ni potrebno, pri odsvojitvi idealnega dela nepremičnine (drugi odstavek 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij -ZTLR). Vendar pa tožnika zahtevata odmero dela nepremičnine v solasti toženca do 1/2. Solastnika dela nepremičnine, katere odmero zahtevata tožnika, sta tudi x. y. in z.x., ki nista stranki tega pravdnega postopka. Solastnina na delu parc. št. 53/2S in 53/3S, vl. št. 171, k.o. ..., je določena v idealnem deležu 1/2 tožnik, 1/4 x.y. in 1/4 z.x., zato se odmere dela teh dveh parcel ne more zahtevati le od toženca. Solastniki imajo namreč solastninski delež na celotni parceli in ne na njegovem točno določenem delu (prvi odstavek 13. člena ZTLR), zato so v primeru odmere dela parcele, ki je v solastnini ter prehoda tega dela parcele v lastnino tretje osebe, v danem primeru tožnikov, solastniki parcele enotni in nujni sosporniki v smislu določila 196. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

7. Tako se izkaže, da v tej pravdni zadevi ni tožena prava stranka in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

8. Glede na povedano je neutemeljena tudi pritožbena graja, da je tožnik pridobil lastninsko pravico z gradnjo na tujem svetu in da je bila odmera funkcionalnega zemljišča dogovorjena že med gradnjo.

9. Prav tako so neutemeljena tudi pritožbena izvajanja, da sta tožnika s prejšnjim solastnikom druge polovice sporne parcele sklenila sporazum, zoper toženca pa vložila tožbo. Glede na ugotovljeno enotno in njuno sosporništvo tožnika ne moreta uspeti v pravdi zoper enega takega sospornika, saj je na strani tožene stranke pri koliziji pripoznave in prerekanja tožbenega zahtevka ugodnejše pravdno dejanje prerekanje, kar lahko pripelje do zavrnitve tožbenega zahtevka proti vsem tožencem.

10. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje.

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).