Jedro

Sosporniki so nerazdelno odgovorni za pravdne stroške, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, torej tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov. To seveda velja tudi za posameznega sospornika na strani tožene stranke. Če ni odgovoren v glavni stvari, mu tudi ni treba nositi stroškov pravdnega postopka tožeče stranke, temveč lahko zahteva povrnitev stroškov od tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom tožeči stranki naložilo, da prvi toženki plača stroške postopka. Te je v sklepu tudi odmerilo.

2. Zoper ta sklep je pritožbo vložila tožeča stranka. Izpodbija ga iz dveh razlogov: ker naj bi prva toženka v pravdi še ne uspela, in naj bi bila zato odločitev o stroških sprejeta prehitro. Poleg tega meni, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno obračunalo odvetniških stroškov glede na ZodvT.

3. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP.

4. Dne 7. 2. 2014 je prvostopenjsko sodišče izdalo delno sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper prvo toženko. Kasneje, 12. 3. 2014 je izdalo še sedaj izpodbijani sklep, s katerim je naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov postopka tožene stranke in je v njem odmerilo stroške.

5. Pritožba navaja, da je tožeča stranka uveljavljala zahtevek zoper tri toženke, ki naj bi bile odgovorne nerazdelno (solidarno) glede glavne stvari. Glede na 4. odstavek 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Ugotovitev, da je prva toženka uspela v pravdi, naj bi bilo prezgodnje. Če bo tožeča stranka s svojim zahtevkom zoper preostali toženki uspela v celoti, naj bi to v skladu s sodno prakso pomenilo, da je ne glede na zavrnitev tožbe zoper prvo toženko tožeča stranka z zahtevkom zoper vse tri toženke uspela, in sicer v celoti.

6. Pritožba tožeče stranke ne more imeti uspeha, in sicer zaradi 3. odstavka 161. člena ZPP. Sosporniki so nerazdelno odgovorni za pravdne stroške, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, torej tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov. To seveda velja tudi za posameznega sospornika na strani tožene stranke. Če ni odgovoren v glavni stvari, mu tudi ni treba nositi stroškov pravdnega postopka tožeče stranke, temveč lahko zahteva povrnitev stroškov od tožeče stranke. Odločba, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na drugačno zadevo kot je ta in ne vodi do drugačne razlage 3. odstavka 161. člena ZPP kot je ta, ki je temelj za odločitev v tej zadevi.

7. Ker je bil s sodbo tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrnjen, mora torej tožeča stranka prvi toženki povrniti stroške postopka (3. odstavek 161. člena ZPP).

8. V tej zadevi uporaba 4. odstavka 161. člena ZPP ne pride v poštev zato, ker ni prva toženka storila nobenih posebnih pravdnih dejanj, ki se ne bi bila nanašala na glavno stvar. Niti prvostopenjski sklep, niti pritožba namreč glede tega ne navajata karkoli določnega.

9. Pritožba ne navaja konkretnih razlogov, zakaj naj bi bil izračun odvetniških stroškov nepravilen. Pritožba je bila v tem delu brez obrazložitve. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus po uradni dolžnosti in je ugotovilo, da so bili odvetniški stroški izračunani pravilno.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. in 1. odstavku 154. člena ZPP.