Razkritje podatkov o nevarnosti na strani določenega učenca učiteljem v osnovni šoli in staršem

Datum

27.03.2026

Številka

07120-1/2026/134

Kategorije

Šolstvo, Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 18. 3. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali, kako in v kakšnem obsegu lahko kot osnovna šola delite informacije s starši in učitelji na šoli. Gre za primer, ko se je učenec pred sošolci hvalil, da ima doma pištolo in da z njo tudi strelja. Z njo se pogosto slika in slike objavlja na družbenih omrežjih, kar vidijo tudi učenci. Nekaterim je rekel, da jo bo prinesel tudi v šolo. O tem so vas obvestili učenci in nemudoma ste se obrnili na policijo. Učenec je na šoli tudi spraševal, kako se vklopi šolski alarmni sistem in kdo je razkril informacije o pištoli učiteljici. Učiteljem želite sporočiti, da morajo biti na učenca še posebej pozorni in vodstvo ter svetovalno službo nemudoma obvestiti o kakršnih kolih spremembah v vedenju učenca. Prav tako želite, da starši dobijo s strani šole realne, uradne in verodostojne informacije o dogajanju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

1.

Po mnenju IP je v opisanem primeru treba v sodelovanju s Policijo in po potrebi ustreznimi drugimi pristojnimi službami poskrbeti najprej za ukrepe varovanja in zagotavljanja varnosti, za presojo katerih IP ni pristojen.

2.

Z vidika varstva osebnih podatkov bi lahko bilo dopustno, da šola podatke o ravnanju določenega učenca obvesti vse zaposlene na šoli, ki imajo opravka z učencem ali bi glede na delovne naloge lahko lahko imeli opravka z njim. Obseg podatkov je odvisen od vseh okoliščin primera in drugih ukrepov. Lahko je torej dopustno posredovanje podatkov, ki so nujni za zagotovitev varnosti učencev, zaposlenih in obiskovalcev ter samega učenca, ki je vir potencialne nevarnosti (npr. osnovni podatki o identiteti učenca, grozeča nevarnost, predvidena ravnanja učenca). Način obveščanja je lahko usten ali pisen.

3.

Po mnenju IP ni dopustno, da se na način razkritja identitete učenca, tudi vse starše drugih otrok obvešča o potencialni grozeči nevarnosti, pač pa je dopustno splošno preventivno obveščanje staršev, saj za razkritje identitete otroka ni videti nujnosti.

Obrazložitev

1.

V opisanem primeru mora šola primarno in najprej v sodelovanju s pristojnimi drugimi institucijami (npr. Policija, center za socialno delo) poskrbeti za ukrepe za zagotavljanje varnosti in omogočanje varnega okolja za učence, učitelje in vse ostale zaposlene oz. obiskovalce šole. Za presojo vrste in narave teh ukrepov IP ni pristojen. Vprašanje obveščanja učiteljev in staršev tako ne more in ne sme biti primarni ukrep zagotavljanja varnosti v smislu pozivanja k izogibanju določenemu učencu ali celo samovoljnega ukrepanja zoper določenega učenca s strani učiteljev, staršev ali učencev. Šele po opredelitvi zgoraj navedenih ukrepov je treba presoditi, ali je del teh ukrepov tudi morebitno obveščanje in koga se obvešča ter o čem.

2.

Če gre v primeru osnovne šole za obdelavo (npr. pridobivanje, hrambo, beleženje, sporočanje ali posredovanje) osebnih podatkov določenega ali vsaj določljivega učenca v zbirkah osebnih podatkov (npr. v zapisnikih, obvestilih, osebni mapi), mora biti za to obdelavo na voljo pravna podlaga v smislu 6. člena Splošne uredbe (oziroma 9. člena, če gre za posebne vrste podatkov).

Splošna uredba, ZVOP-2 in šolska zakonodaja za tovrstne primere ne določajo izrecne oziroma neposredne podlage za posredovanje osebnih podatkov o učencu zaposlenim ali staršem drugih otrok. Kljub temu pa je po mnenju IP na podlagi splošne podlage v četrtem odstavku 6. člena ZVOP-2 lahko dopustno, da se sorazmerno omejen nabor podatkov o potencialni nevarnosti, katere izvor je pri določenem učencu, posreduje vsem zaposlenim, za katere bi podatki lahko bili relevantni z vidika zagotavljanja varnosti učencev, zaposlenih, obiskovalcev ter nenazadnje tudi samega učenca. Omenjena določba ZVOP-2 se glasi, da »se za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«. V primerih kot je ta, ki ga opisujete, je torej možno, da so izpolnjeni pogoji po omenjeni določbi ZVOP-2:

-

ker je nujnost lahko utemeljena zaradi objektivne nevarnosti za nastop resnega varnostnega dogodka in morajo biti učitelji s tem seznanjeni;

-

ker med zakonite pristojnosti oziroma naloge šole spada tudi ukrepanje oziroma skrb za zagotavljanje varnosti vseh oseb, ki se nahajajo v šolskih prostorih kot to neposredno ali posredno izhaja na primer iz 31.a, 60.e, 60.f in 60.i člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in

-

ker v primeru posredovanja zgolj sorazmernega nabora podatkov ob pogoju ustrezne presoje verjetno ne bi bilo poseženo v upravičene interese učenca, saj obvladovanje resnega varnostnega tveganja za večje število nedoločenih oseb prevlada nad interesom po absolutnem varstvu osebnostnih pravic, poleg tega pa je učenec informacije o nevarnosti neposredno (npr. s pojasnili) in posredno (npr. z ravnanji) že sam sporočil določenemu krogu oseb.

3.

Zgoraj omenjena podlaga v četrtem odstavku 6. člena ZVOP-2 ne pride v poštev glede razkrivanja osebnih podatkov učenca vsem drugim staršem, saj ni razbrati, da bi bilo to nujno, primerno ali sorazmerno. Prav tako ni razbrati, zakaj ne bi zadoščalo ustrezno obveščanje brez posredovanja osebnih podatkov, kaj bi bil zakonit namen obveščanja in zakaj ne zadošča uvedba ustreznih drugih ukrepov. Prav tako za tako ravnanje ni podane kakšne druge zakonske podlage. V tem delu je torej dopustno starše obveščati le na način, da se ne razkrije identiteta otroka. To velja ne glede na to, da veliko otrok in staršev morebiti že ve, za katerega učenca gre. Tudi splošno obveščanje staršev z opozorili, navodili in priporočili, brez da se izpostavlja točno določenega posameznika, je lahko učinkovito z vidika preventive.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

---

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.