25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožna družbe A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 97/2004 z dne 14. 10. 2004 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Pg 382/2003 z dne 9. 2. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožničina prijava v verižno kompenzacijo in verižna kompenzacija z dne 25. 8. 2000, sklenjena med njo in toženko (pritožnico) ter družbami C., d.d., V., Č., d.d., U., D., d.o.o., Š. in E., d.o.o., S., za znesek 70.712,63 SIT ter tožničina prijava v verižno kompenzacijo in verižna kompenzacija z dne 29. 11. 2000, sklenjena med njo in pritožnico ter družbami F. F. F., d.d., G. in I., d.o.o., T., za znesek 4.075,28 SIT, nimajo pravnega učinka proti stečajni masi tožnice v stečaju. Pritožbo pritožnice je Višje sodišče zavrnilo.

Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da je Višje sodišče odločilo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pri verižni kompenzaciji ne gre za kompenzacijo (pobot), temveč za odpust dolga. Zato naj bi bila kršena drugi odstavek 14. člena in 22. člen Ustave. Poleg tega naj bi sodišči z razlago prvega odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. –v nadaljevanju ZPPSL) priznali aktivno legitimacijo stečajnemu dolžniku, s tem pa kršili 33. člen v zvezi z 2. členom Ustave. V ZPPSL naj ne bi bilo nikjer določeno, da lahko dejanje stečajnega dolžnika izpodbija sam stečajni dolžnik. Pritožnica navaja, da je ta očitek uveljavljala že v pritožbi, vendar naj nanj Višje sodišče ne bi odgovorilo. Zato naj bi bila kršena tudi pravica iz 25. člena Ustave.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnico. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. To izhaja že iz višine terjatev, ki sta predmet te zadeve (obe terjatvi skupaj znašata 74.787,91 SIT). Glede na navedeno Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi za pritožnico imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Kolikor se pritožnica dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (npr. odstop od sodne prakse), je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić