Jedro

Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V okviru presoje obstoja izvršilnega naslova, veljavne in izvršljive sodne odločbe, na katero se sklicuje dolžnik - sklepa Okrajnega sodišča na P. P 67/2012 z dne 21. 5. 2012 o začasni odredbi, izdani po koncu postopka,(1) kot procesne predpostavke ugotavlja, da je veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe) v IV. točki njenega izreka omejena in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari (priloga A 10).

Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o glavni stvari, je postal pravnomočen 5. 12. 2012, ob upoštevanju 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa je postal izvršljiv dne 6. 3. 2013. Rok veljavnosti izvršilnega naslova (začasne odredbe), določen še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, je tako potekel veliko pred upnikovim novim predlogom za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi ponovno opisuje dogajanja na sporni trasi v letih 2012 do 2014 in navaja, da je dolžnica po izpolnitvenih pomočnikih na mestu, kjer so bile prej postavljene ovire - vejevje, grmičevje, žica, stebri, oreha, očitno že takrat izkopala jamo, na katero je upnik naletel dne 24. 9. 2014. Dejansko je šlo za motilno dejanje, ki se ni bistveno razlikovalo od motilnega dejanja po sklepu In 83/2014 z dne 2. 4. 2014, v obeh primerih je šlo za oviro na identičnem mestu, le da je prejšnje ovire zamenjala večja jama, in v obeh primerih je dolžnica fizično preprečila upnikove vožnje po sporni služnostni trasi. Opisuje, da je jasno, da je dolžnica pri šikanoznih dejanjih sodelovala in opozarja, da v primeru, če bi mu sodišče odreklo pravno varstvo, zoper dolžničino ravnanje nima več učinkovitega pravnega sredstva. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu s procesno pravno vsebino določila prvega odstavka 17. člena ZIZ (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo) je izvršilni naslov procesna predpostavka, medtem pa je v skladu s materialnopravno vsebino iste norme obvezna presoja, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo. Tako je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V okviru presoje obstoja izvršilnega naslova, veljavne in izvršljive sodne odločbe, na katero se sklicuje dolžnik - sklepa Okrajnega sodišča na P. P 67/2012 z dne 21. 5. 2012 o začasni odredbi, izdani po koncu postopka,(2) sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava - po vpogledu podatkov iz zadeve P 67/2012 - ugotavlja, da je veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe) v IV. točki njenega izreka v skladu z 277. členom ZIZ omejena in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari (priloga A 10). V predmetni zadevi je bil meritorni sklep v postopku motenja posesti P 67/2012 izdan dne 15. 5. 2012. Po pritožbi toženke (sedaj dolžnice) je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 5. 12. 2012 pritožbo zavrnilo in potrdilo navedeni sklep sodišča prve stopnje. Sklep Višjega sodišča v Mariboru je bil tožniku (sedaj upniku) vročen 11. 2. 2013, toženki (sedaj dolžnici pa 25. 2. 2013). Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o glavni stvari, je postal pravnomočen 5. 12. 2012, ob upoštevanju 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa je postal izvršljiv dne 6. 3. 2013. Materialni rok veljavnosti izvršilnega naslova (začasne odredbe), določen še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, je tako potekel veliko pred upnikovim novim predlogom za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti, ki ga je upnik vložil dne 7. 10. 2014. Čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je potekel. Sklep o začasno odredbi, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, nima več učinka, upnik izpolnitve obveznosti, ki je v njem naložena dolžnici, v postopku prisilne izterjave ne more več doseči. Že iz tega razloga je upnikov predlog za izvršbo treba zavrniti, saj nima podlage v veljavnem izvršilnem naslovu.

7. Sodišče druge stopnje pa pritrjuje tudi prvostopenjskemu stališču, da se motilno dejanje, ki je predmet ponovljenega motenja, po načinu bistveno razlikuje od motilnega dejanja, ugotovljenega v sklepu, ki predstavlja izvršilni naslov. Sicer je pritrditi upniku, ki v pritožbi navaja, da je končni namen lahko isti, vendar pa zakon v 229. členu ZIZ izrecno določa, da gre za motilno dejanje, ki se po načinu ne razlikuje bistveno od predhodnega, in ne postavlja zahteve, da bi šlo za isti cilj, kot izpostavi upnik. Sodna praksa pri presoji, ali se novo motilno dejanje bistveno ne razlikuje od prejšnjega, sledi jasni zakonski določbi in te določbe ne razlaga tako široko, da bi štelo, da je pomemben le končni cilj.(3) Ker izkop luknje na sporni dovozni poti predstavlja povsem drugačno motilno dejanje od prejšnjega, ki je bilo v oviranju sporne poti z žično ograjo, betonskimi stebri, posajenimi orehi, navoženimi vejami in grmičevjem, tudi zato pogoji za ugoditev predlogu po 229. členu ZIZ niso podani.

8. Proti vsakemu novemu motenju posesti, ki se po načinu bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, je upniku, ob izpolnjevanju zakonsko določenih procesnih in materialnopravnih predpostavk, zagotovljeno pravno varstvo z vložitvijo tožbe v pravdi zaradi motenja posesti.

9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo upnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op.št. (1): Ista odločba je bila izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo v zadevi In 83/2014, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 2. 4. 2014. Op.št. (2): Ista odločba je bila izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo v zadevi In 83/2014, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 2. 4. 2014. Op.št. (3): Tako izhaja iz številnih odločb višjih sodišč, kot npr. iz: sklepa VSK I IP 408/2013 z dne 14. 1. 2014, sklepa VSC I Ip 621/2009 z dne 12. 11. 2009, sklepa VSK II Cp 1077/2006 z dne 17. 10. 2006.