Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi najprej razmejilo med obdobjem, ko pritožnik dela v splošno korist objektivno ni mogel opraviti in obdobjem, ko so se širše družbene razmere toliko ustalile, da je bila izvedba navedenega dela objektivno možna.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obsojenega A. A. za podaljšanje roka za opravljanje dela v splošno korist po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 27231/2015 z dne 30. 10. 2018 ter določilo, da se kazen pet mesecev zapora, ki je bila obsojencu izrečena s to sodbo, zaradi neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz naloženega dela v splošno korist, po enajstem odstavku 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v celoti izvrši. Obsojencu je nato v izrečeno kazen zapora vštelo še čas pripora od 19. 10. 2018 od 2.50 ure do 30. 10. 2018 do 11.15 ure.

2. Zoper sklep se je obsojenec pritožil, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbeni obrazložitvi namreč pravi, da se ni izmikal delu v splošno korist, saj o tem govore dokumenti v zvezi z varstvom pri delu in opravljen zdravniški pregled. V zapor si ne želi, delo v splošno korist bi lahko opravil v dveh mesecih, našel pa si je tudi delo, preko katerega bi si uredil življenje. Končnega predloga pritožnik ne poda, po pritožbeni obrazložitvi pa je razumeti, da si prizadeva za spremembo sklepa v smeri omenjenih dveh predlogov ali za to, da bi sodišče druge stopnje sklep razveljavilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi najprej razmejilo med obdobjem, ko pritožnik dela v splošno korist objektivno ni mogel opraviti in obdobjem, ko so se širše družbene razmere toliko ustalile, da je bila izvedba navedenega dela objektivno možna. Za to obdobje je v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da je pritožnik sicer opravil razgovor pri izvajalcu dela v splošno korist, potem zdravniški pregled in usposabljanje za varno delo ter varstvo pred požarom, da pa kasneje ni bil več odziven ter da za to ni imel nobenega opravičljivega razloga. Zatrjevani zdravstveni razlogi so bili na splošno nepreverljivi, medtem ko so se pritožnikova zatrjevanja o novih ovirah po ustrezno obsežnem preizkusu sodišča prve stopnje, izkazala bodisi za nerazumljiva ali neutemeljena. Glede na ugotovljeno, in ker pritožnik niti v pritožbi ne predloži karkoli, kar bi lahko njegova zatrjevanja pred sodiščem prve stopnje ali sedaj v pritožbeni obrazložitvi, potrjevalo, ga je sodišče druge stopnje po obrazloženem zavrnilo (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku).

5. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 11. členu Zakona o sodnih taksah.