U-I-102/96

11. 11. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud

Rimskokatoliškega škofijstva v Ljubljani, ki ga zastopa Eda Brecelj, odvetnica v Ljubljani, in Valentina Scagnettija iz Ljubljane, ki ga zastopa Tanja Kodrič-Jurko, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 11. novembra 1999

s k l e n i l o :

1.Postopek za preizkus pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. do 13. člena, prvega odstavka 15. člena in četrtega odstavka 50. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96) ter Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94 in 57/95) se ustavi.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 - odl.US in 12/99) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Rimskokatoliško škofijstvo v Ljubljani je kot pobudnik vložilo pobudo za oceno ustavnosti določb 9. do 13. člena in prvega odstavka 15. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju: ZLPP), ker naj bi bile zaradi svoje zgolj deklaratorne narave v nasprotju z 2. členom Ustave.

Pobudnik meni, da te določbe ne pomenijo dejanskega varovanja pravic denacionalizacijskih upravičencev. Četrti odstavek 50. člena ZLPP pa naj bi bil v primerih, v katerih so bili vloženi predlogi za izdajo začasnih odredb po določbah 9. do 12. člena ZLPP, v nasprotju z 2. in 155. členom Ustave, ker naj bi v nasprotju s prvim odstavkom 88. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl.US, 13/93 - odl.US, 31/93, 24/95 - odl.US, 20/97 - odl.US, 23/97 - odl.US, 65/98 in 76/98 - odl.US - v nadaljevanju: ZDen) dopuščal razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vračanja po ZDen, in ker posega v že pridobljene pravice pobudnika, ki naj bi jih pridobil z začasno odredbo, izdano na podlagi določb 9. do 16. člena ZLPP.

2.Pobudnik je vložil tudi pobudo za oceno ustavnosti določb Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: ZPPOLS), ki naj bi omogočale lastninjenje zavezanca za denacionalizacijo, ne da bi bile upoštevane pravice denacionalizacijskih upravičencev.

3.Pobudnik je dne 18. 5. 1999 pobudo za oceno ustavnosti navedenih določb ZLPP in ZPPOLS umaknil zaradi uveljavitve Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju: ZZLPPO), razširil pa jo je na določbe ZZLPPO. Z uveljavitvijo tega zakona naj bi bil položaj pobudnika znova nejasen in pravno negotov, kar naj bi bilo v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Pobudnik navaja, da izpodbijana ureditev (49. člen ZZLPPO) v nasprotju s 155. členom Ustave določa, da preidejo v last Slovenske razvojne družbe tudi stvari, ki so predmet začasne odredbe, izdane zaradi zavarovanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev po določbah ZLPP. Taka ureditev naj bi dajala Slovenski razvojni družbi pravni interes za sodelovanje v postopkih denacionalizacije. Zato pobudnik Ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev členov ZZLPPO, ki naj bi posegali v pridobljene pravice upravičencev po določbah drugega poglavja ZLPP.

4.Že v prvi vlogi je pobudnik predlagal, naj Ustavno sodišče dodatno obrazloži odločbo št. U-I-72/93 z dne 20. 5. 1995 (Uradni list RS, št. 24/95 in OdlUS IV, 42) v smislu opredelitve, da gre za "bagatelni vložek", če znaša do 30 odstotkov celotnega kapitala. Z vlogo z dne 18. 5. 1999 pa predlaga, naj Ustavno sodišče "razveljavi določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen tudi v primeru, ko nepremičnina, za katero se zahteva vračilo v naravi, predstavlja bagatelno vrednost ob upoštevanju nominalne vrednosti zasebnega".

5.Pobudnik Valentin Scagnetti je vložil pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 50. člena ZLPP in devetega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 25. c člena ZPPOLS, ker naj bi zaradi svoje nedorečenosti omogočala privatizacijo na način, ki naj bi bil razviden iz v vlogi opisanega primera. Meni, da je nujna interpretacija 88. in 89. člena ZDen in razveljavitev izpodbijanih predpisov, ker naj bi ti ustvarjali vtis, da nepremičnine niso izvzete iz sredstev zavezanca. Končno navaja, da je zanj prepozno, vendar kljub temu predlaga začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih določb ZLPP in ZPPOLS.

6.Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v zvezi s pobudama, ki sta se nanašali na izpodbijanje določb ZLPP in ZPPOLS, zavračata utemeljevanje pobudnikov in pojasnjujeta pomen prehoda družbenega kapitala podjetja na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Po njunem mnenju s prehodom podjetja na Sklad pravice denacionalizacijskih upravičencev niso mogle biti prizadete.

B.

7.Ustavno sodišče je pobudi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo.

8.Med postopkom za preizkus pobud je bil sprejet ZZLPPO, z uveljavitvijo katerega je prenehala veljavati tudi izpodbijana ureditev ZLPP in ZPPOLS. ZZLPPO je namreč v 63. in 65. členu določil, da z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati oba navedena zakona in obenem določil, v katerih primerih se še naprej uporabljajo njune posamezne določbe.

9.Ustavno sodišče je zato pobudnika z dopisom z dne 6. 5. 1999 pozvalo, naj v roku osmih dni sporočita, ali vztrajata pri pobudi, in ju opozorilo, da lahko postopek za preizkus pobude ustavi, če v navedenem roku ne bosta poslala zahtevanega sporočila. Rimskokatoliško škofijstvo v Ljubljani je pobudo v tem delu umaknilo, pobudnik Valentin Scagnetti pa na dopis Ustavnega sodišča ni odgovoril. Ustavno sodišče je zato postopek za preizkus pobud za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZLPP in ZPPOLS ustavilo.

10.Pobuda Rimskokatoliškega škofijstva glede določb ZZLPPO pa je očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

11.Pobudnik zatrjuje nejasnost in možnost različne uporabe teh določb, ker naj ne bi jasno določale pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe. Iz vsebine pobude izhaja, da bi, glede na to, da naj bi družbeni kapital podjetij iz 3. člena ZZLPPO prešel na Slovensko razvojno družbo in z njim tudi z začasno odredbo zavarovane stvari (12. člen ZLPP), morala Slovenska razvojna družba sodelovati tudi v denacionalizacijskih postopkih, katerih predmet so prej omenjene stvari. Pobudnik ne pojasni, v čem naj bi bila ta nejasnost. Člen 3 ZZLPPO ureja prehod družbenega kapitala v last Slovenske razvojne družbe, 49. člen pa ureja primere, ko podjetje upravičencu vrne stvari, zavarovane z začasno odredbo, ker je z odločbo o denacionalizaciji pravnomočno ugodeno njegovi zahtevi za denacionalizacijo. Iz določb 49. člena ZZLPPO izhaja tudi, da gre za sredstva pravne osebe (podjetja), ki jih kot zavezanec vrne denacionalizacijskemu upravičencu. Zato postopek lastninjenja v primeru, če so pravice denacionalizacijskih upravičencev zavarovane z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe v roku iz 11. člena ZLPP, tudi ne more posegati v njihove pridobljene pravice. Ker je torej zavezanec za vračilo stvari na podlagi 49. člena ZZLPPO podjetje, lahko Slovenska razvojna družba kot denacionalizacijski zavezanec in s tem kot stranka v teh postopkih nastopa le v primerih, v katerih se predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP nanaša na vrnitev lastninskega deleža v podjetju, tj. deleža na kapitalu pravne osebe, ki je sedaj v lasti Slovenske razvojne družbe (50. člen ZZLPPO). Da bi šlo za tak primer, pa pobudnik ne zatrjuje.

12.Ustavno sodišče predloga, naj izda dopolnjeno obrazložitev odločbe št. U-I-72/93 in naj interpretira 88. in 89. člen ZDen, ni obravnavalo. Ustavno sodišče obrazložitev izdanih odločb ne dopolnjuje. V skladu z 21. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko odloča le o skladnosti predpisov z Ustavo. Vprašanje uporabe četrtega odstavka 16. člena ZDen je v konkretnem denacionalizacijskem postopku v pristojnosti organa, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo. Morebitno napačno uporabo prava lahko prizadete osebe uveljavljajo v pravnih sredstvih, če gre za kršitev človekovih pravic, pa tudi z ustavno pritožbo.

C.

13.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 6. člena, drugega odstavka 26. člena ter tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen