Jedro

Izvedenca sta pojasnila, da gre pri tožniku za bolečino v križu, da specialistični izvidi in opisan status osebnega pregleda odražajo bolečinsko simptomatiko, ne pa tudi bistveno zmanjšane gibalne funkcije. Pri tem sta upoštevala zdravstveno stanje in tožnikovo delo, skladno z veljavnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo iz odločbe ZPIZ. Dodala sta, da kronična bolečina v križu ne zahteva dolgotrajnega bolniškega staleža, pač pa občasni bolniški stalež ob poslabšanjih.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 15. 11. 2022 v drugem stavku prvega odstavka in odločba št. ... z dne 4. 1. 2023, da se ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo (bolezen) od 22. 11. 2022 do vključno 17. 1. 2023, in da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi obrestmi.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku ugodi oziroma, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je z zavrnitvijo dokaznih predlogov, zlasti dokaznega predloga z zaslišanjem obeh lečečih zdravnikov in postavitvijo drugega izvedenca medicinske stroke, kršilo pravico tožnika do poštenega in kontradiktornega sojenja. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov niso sprejemljivi. Sodišče ni upoštevalo predloga za izločitev oziroma neangažiranje izvedenca dr. A. A. kot člana komisije, čeprav ga je sodišče izrecno pozvalo, da sporoči v kolikor se ne strinja s postavitvijo izvedencev. Sporočil je, da ne soglaša, da bi mnenje izdelal dr. A. A., saj ima pooblaščenec tožnika negativne izkušnje z navedenim izvedencem v zadevah svojih strank. Pred podajo vloge je vpogledal v seznam sodnih izvedencev na katerem se je nahajalo 8 izvedencev s tega področja. Sodišče ne bi imelo težav, da bi določilo drugega izvedenca. Mnenje je bilo poslano v izdelavo izvedencema preden je potekel rok za opredelitev do članov komisije, zaradi česar je prišlo do kršitev tožnikovih pravic. Mnenje je bilo podpisano zgolj s strani izvedenca dr. A. A. in predsednika komisije, s strani dr. B. B. pa ne. Sodišče ne bi smelo sprejeti takšnega mnenja, saj ni nobenega objektivnega dokaza, da je pri izdelavi mnenja dr. B. B. dejansko sodeloval. Sodišče ni upoštevalo, da so zaključki izvedencev nejasni, notranje neskladni in v nasprotju z ostalimi listinami v spisu. Da se ne upoštevajo priporočila o bolniškem staležu, ki izhajajo iz zdravniških izvidov zato, ker naj bi bili ti izvidi nepopolni, po drugi strani pa se zavrne dokazni predlog z zaslišanjem zdravnikov, ki so te izvide napisali kot nepotreben, je samo s seboj v nasprotju. V kolikor je izvid nepopoln ali pomanjkljiv, je to razlog zaradi katerega je potrebno zdravnika, ki je takšen izvid napisal, zaslišati. Le predvideva se, da dr. C. C. ni bil seznanjen z odločbo ZPIZ-a. Graja odločitev sodišča, da ni zaslišalo tožnika. Stranki na ta način ni bila dana možnost, da sama pojasni videnje zadeve o tem, ali sta bila specialista seznanjena z odločbo ZPIZ. Specialisti so tisti, ki so tožnika dejansko zdravili in ga imeli v obravnavi v kritičnem času, medtem, ko sta izvedenca pregled tožnika opravila v kasnejšem obdobju, skoraj pol leta po zaključku obdobja, za katerega se zatrjuje dela nezmožnost. Ne strinja se z navedbami, da v izvidu z dne 19. 10. 2022 ni navedenega statusa, saj je navedeno "idem", kar pomeni, da status ni spremenjen. Glede izvida z dne 7. 12. 2022, je oporekati povzetku vsebine, saj sodišče spregleda pojasnilo specialista, da zaradi izrazite bolečine in stanja svetuje bolniški stalež. Tudi izvid z dne 23. 5. 2023, ki je bil sicer izdan po vtoževanem obdobju in ga je izdelal dr. D. D. potrjuje navedbe tožnika, da je bil predlog njegovega zdravnika po bolniškem staležu utemeljen. Upravičenost bolniškega staleža je utemeljena na mnenjih podanih s strani specialistov pri katerih se je tožnik zdravil. Specialist dr. C. C. je razpolagal z vso zdravstveno dokumentacijo tožnika in tudi poznal stanje tožnika, zato je argumentiranje sodišča, da sta izvedenca razpolagala z vso medicinsko dokumentacijo neustrezno. V izvedeniškem mnenju je navedeno, da kronična bolečina v križu ne zahteva dolgotrajnega bolniškega staleža, pač pa občasnega, ob poslabšanjih. Zato bi bilo potrebno zaslišati specialista glede njunih zaznav v kritičnem času. Ni najti strokovne obrazložitve razlogov zakaj so pri tožniku ravno 22. 1. 2022 prenehali razlogi za bolniški stalež. Sodišče bi moralo angažirati drugega izvedenca, po tem, ko bi predhodno zaslišalo dr. D. D. in dr. C. C. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri tem na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je bilo glede odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

5.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 4. 1. 2023 s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2022. S to odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnik od 12. 11. 2022 do 21. 11. 2022 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, od 22. 11. 2022 dalje pa zmožen za delo v skladu z omejitvami po odločbi ZPIZ z dne 28. 4. 2022. Sporno je, ali je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni od 22. 11. 2022 do 17. 1. 2023.

6.Pravna podlaga za razsojo je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ). Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan in ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti v skladu z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tretji odstavek 233. člena Pravil OZZ). Z odločbo ZPIZ z dne 28. 4. 2022 je tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do dela na drugem delu z omejitvami: lažja fizična dela, dvigovanje in prenašanje bremen do 7 kg, brez daljše prisilne drže ledvene hrbtenice, delno stoje, delno sede, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 1. 12. 2021, dalje.1

7.Sodišče prve stopnje se je pri presoji, ali je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo utemeljeno sklicevalo na izvedensko mnenje izvedenskega organa, Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri E. fakulteti Univerze v F. Izvedensko mnenje je bilo izdelano v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista ortopedije, ki ju je sodišče tudi zaslišalo.

8.Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da sodišče kot izvedenca ne bi smelo angažirati člana izvedenskega organa dr. A. A. Dejstvo, da je izvedensko mnenje izdelal izvedenec, s katerim ima pooblaščenec tožnika negativne izkušnje, ne dokazuje pristranskosti ali nestrokovnosti izvedenskega organa in ne predstavlja utemeljenega razloga za njegovo izločitev (70. člen v zvezi s prvim odstavkom 247. člena ZPP). Izvedenec je mnenje dolžan podati v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Splošno nestrinjanje stranke s točno določenim izvedencem pa v tem primeru niti ne pomeni, da je mnenje pomanjkljivo ali strokovno neustrezno utemeljeno.

9.O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, po določbi drugega odstavka 213. člena ZPP odloči sodišče. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov dokazni predlog za postavitev drugega izvedenca kot nepotreben. Sodišče mora dokazovanje z drugim izvedencem ponoviti le v primeru, če je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nejasno, nepopolno, samo s sabo v nasprotju ali v nasprotju z raziskanimi okoliščinami ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (254. člen ZPP). Za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku je potrebno vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. Ta pogoj v tožnikovem primeru ni podan. Izvedenca sta pri izdelavi mnenja upoštevala tožnikovo zdravstveno dokumentacijo, tožnika osebno pregledala ter izvedensko mnenje ustrezno obrazložila. Z zaslišanjem obeh članov izvedenskega organa je imel tožnik, zastopan po odvetniku, na naroku možnost izvedencema postavljati dodatna vprašanja in razčistiti dvom v pravilnost njunih ugotovitev.

10.Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi dokazni predlog po zaslišanju lečečih specialistov, ki sta predlagala podaljšanje bolniškega staleža. Da je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, je pritožbeno sodišče poudarilo že v več zadevah (npr. Psp 152/2023). Predlogi lečečih specialistov v dokaznem postopku nimajo takšne teže kot ugotovitve izvedencev. Predlog za bolniški stalež, ki ga poda lečeči zdravnik je predmet strokovne presoje, ki jo opravi izvedenski organ. Zlasti izvedenec medicine dela, prometa in športa (ki je mnenje podal tudi v tem postopku) je tisti, ki ocenjuje delazmožnost zavarovanca glede na njegovo zdravstveno stanje in glede na obremenitve iz delovnega okolja. Pri tem mnenja posameznih lečečih zdravnikov, katerih naloga je zdravljenje zavarovancev, glede delazmožnosti niso zavezujoča. Do izvidov lečečih specialistov se je izvedenski organ ustrezno opredelil in jih upošteval pri presoji delazmožnosti.

11.Tožnik neutemeljeno graja, da mu je bila v postopku kršena pravica do izjave, ker ga sodišče ni zaslišalo. Določba 257. člena ZPP sodišču omogoča, da se sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovijo tudi z zaslišanjem strank. Tožniku je bilo omogočeno, da lahko svoje interese učinkovito varuje s tem, ko je ob osebnem pregledu, ki sta ga opravila izvedenca, podal svoje opažanje in tudi, ko je bil prisoten ob izvajanju dokazov, ko je članoma izvedenskega organa postavljal vprašanja in se izjavil o rezultatih dokazovanja ter podal tudi svoja pravna naziranja.

12.Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da ni nobenega objektivnega dokaza, da je pri izdelavi izvedenskega mnenja dr. B. B., dejansko sodeloval. Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa izvedenec izvid in mnenje poda tudi pisno pred obravnavo (prvi odstavek 253. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je oba člana, po tem, ko sta že podala pisno izvedensko mnenje, tudi zaslišalo. Da je pri izdelavi izvedenskega mnenja dr. B. B. dejansko sodeloval (čeprav je mnenje namesto njega podpisal predsednik komisije), sta potrdila oba izvedenca.

13.Pritožba zmotno uveljavlja, da izvedenski organ in posledično sodišče ni pravilno upoštevalo izvidov lečečih specialistov. Do izvidov se je izvedenski organ opredelil in jih upošteval pri podaji mnenja. Ker v izvidu z dne 7. 12. 2022 dr. C. C. opisuje, da je bilo stanje tožnika po fasetni blokadi bistveno boljše (torej je prišlo v spornem obdobju do izboljšanja), občasni bolniški stalež v vtoževanem obdobju ni utemeljen. Izvedenca sta se opredelila tudi do izvida z dne 19. 10. 2022, v katerem po presoji izvedencev ni opisanega statusa na podlagi katerih bi bilo mnenje drugačno ter do izvida z dne 23. 5. 2023 v katerem ortoped opisuje, da je nevrološki status v mejah normale. Ker je v ocenjevalnem obdobju pri tožniku prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, kar izhaja zlasti iz izvida lečečega specialista z dne 7. 12. 2022, sta člana izvedenskega organa, z upoštevanjem osebnega razgovora s tožnikom utemeljeno ocenila, da je bil tožnik zmožen za delo v skladu z odločbo ZPIZ.

14.Izvedenca sta pojasnila, da gre pri tožniku za bolečino v križu, da specialistični izvidi in opisan status osebnega pregleda odražajo bolečinsko simptomatiko, ne pa tudi bistveno zmanjšane gibalne funkcije. Pri tem sta upoštevala zdravstveno stanje in tožnikovo delo, skladno z veljavnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo iz odločbe ZPIZ. Dodala sta, da kronična bolečina v križu ne zahteva dolgotrajnega bolniškega staleža, pač pa občasni bolniški stalež ob poslabšanjih.

15.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je pridobilo izvedensko mnenje izvedenskega organa utemeljeno zaključilo, da je bil tožnik glede na svoje zdravstveno stanje v obdobju od 22. 11. 2022 do 17. 1. 2023, zmožen za delo, ob doslednem upoštevanju vseh podanih stvarnih in časovne razbremenitve iz odločbe ZPIZ.

16.Z zavrnitvijo dokaznih predlogov za postavitev drugega izvedenca in zaslišanje tožnika in lečečih specialistov, sodišče ni kršilo pravice tožnika do poštenega in kontradiktornega postopka (5. člen ZPP). Tako postopek na prvi stopnji ni obremenjen s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je sodišče svojo odločitev, da dokazne predloge zavrne, tudi ustrezno obrazložilo.

17.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

18.Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Tožnik je zaposlen na delovnem mestu mehanik II z dodatnimi omejitvami - pomožni mehanik v dejavnosti delodajalca.

2Izdan en mesec pred vtoževanim obdobjem.

3Izdan štiri mesece po vtoževanem obdobju.