Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep III Cp 2095/99

ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.2095.99 Civilni oddelek

odlog izvršbe
Višje sodišče v Ljubljani
1. marec 2000

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo dolžnika, ki je zahteval odlog izvršbe, ker je zatrjeval, da so predmeti, ki so predmet izvršbe, last njegovih staršev. Sodišče je ugotovilo, da dolžnik ne more uveljavljati lastništva tretjih oseb v postopku odloga izvršbe, saj je odločalo le o predlogu za odlog in ne o lastništvu predmetov. Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo in ugotovilo, da dolžnik ni izkazal verjetnosti znatne škode, ki bi mu nastala z izvršbo.
  • Odložitev izvršbe na podlagi zatrjevanja lastništva tretjih oseb.Ali lahko dolžnik uveljavlja odlog izvršbe, če zatrjuje, da so predmeti, ki so predmet izvršbe, last nekoga tretjega?
  • Ugotavljanje dejanskega stanja v izvršilnem postopku.Kako sodišče obravnava dejansko stanje, ko dolžnik trdi, da predmeti niso v njegovi lasti?
  • Pravica do odloga izvršbe.Kdaj lahko sodišče odloži izvršbo na podlagi verjetnosti znatne škode za dolžnika?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dejstvo, da so zarubljeni predmeti po zatrjevanju dolžnika last nekoga tretjega ne predstavlja razlogov za odložitev izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za odlog izvršbe, ki ga je dne 5.11.1999 vložil dolžnik.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se je iz tega razloga obrnil dne 9.11.1999 tudi na ministrstvo za pravosodje, kajti sodišče ni pravilno popisalo materiala, ki naj bi bil predmet izvršbe in je lastnina njegovih staršev. Sodni izvršitelj ni popisal tega materiala, ker ga tudi ni videl od blizu. Sedel je v vozilu in pisal zapisnik, o popisu pa tudi ni bil nihče obveščen. Kar iz vozila je popisoval material. Čeprav je bil z njegove strani in tudi s strani njegovih staršev opozorjen na to, da ni on lastnik popisanega materiala, se sodišče s tem zatrjevanim lastništvom ni hotelo ukvarjati. Ob tem pa bi moralo sodišče natančno opredeliti predmet izvršbe, torej po količini, vrsti, teži in ostalih okoliščinah. Ob vsem tem času pa dejansko stanje tako v izvršilnem kot v pravdnem postopku ni bilo ugotovljen in tako sodišče vodi izvršbo, ki je v obsegu zapisana napačno na sodnem zapisniku in ne po stanju, ki je v naravi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o prošnji za odlog izvršbe, ki jo je dolžnik vložil po svojem odvetniku in v kateri je zatrjeval, da predmeti, ki so last njegovih staršev, ne morejo biti predmet dražbe. Svojo odločitev, da se predlog zavrne je oprlo na določbe 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in povsem pravilno ugotovilo, da iz razloga, katerega uveljavlja, sodišče ne more odložiti izvršbe. K razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče pravzaprav nima kaj dodati, saj dolžnik tudi v pritožbi ne zatrjuje nič drugega, kot je zatrjeval v svojem predlogu za odlog izvršbe. O tem, ali so predmeti, ki so bili popisani last dolžnika, ali last njegovih staršev, je tekla pravda in zato dolžnik tega ne more sedaj ponovno uveljavljati v svoji pritožbi. S sklepom je sodišče odločalo le o predlogu za odlog izvršbe in zato se pritožbeno sodišče ne ukvarja in tudi ne odgovarja na ostale pritožbene navedbe, ki z odlogom izvršbe nimajo nobene povezave. K vsemu pa pritožbeno sodišče le dodaja, da zakon v 1. odstaku 71. člena pravi, da lahko sodišče na predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, kar pa seveda pomeni, da mora škoda nastati dolžniku, ne pa nekomu tretjemu.

Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku in sklepu pa tudi ni zagrešilo kake bistvene kritve določb pravdnega in izvršilnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia