Jedro

Določilo 643. člena OZ je posledica podjemnikovih pojasnilnih obveznosti iz 625. člena OZ oziroma zgolj konkretnejša izpeljava tega določila. Obveznosti podjemnika se v skladu s tretjim odstavkom 625. člena OZ nanašajo na pomanjkljivosti v naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo. Pri izvrševanju pojasnilne dolžnosti mora podjemnik upoštevati vse naročnikove interese, vključno z interesom, ki se nanaša na ceno (višino plačila) za opravljen posel.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper II. točko izreka se ugodi in se izpodbijana sodba v tem delu spremeni tako, da se priznani stroški prvostopenjskega postopka znižajo za 241,30 EUR (s 3.025,10 EUR na 2.783,80 EUR).

III. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 60.577,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki plača 3.025,10 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravdni stranki sta sklenili podjemno pogodbo, ki je izražena v Zapisniku o pogajanjih/ponudba (priloga B52), na podlagi katere tožeča stranka (podjemnik) od tožene stranke (naročnik)1 vtožuje plačilo za opravljena zemeljska dela v skladu z dejansko opravljenimi količinami, kot so specificirana z računom 200001/2015 s prilogo. Trdi, da bi bila do nižjega plačila (v višini 2.365,20 EUR) upravičena le pod pogojem, da bi bil izkopani material vsaj v 60 % tako dobre kvalitete, da bi ga bilo mogoče oplemenititi, predelati v gramoz in ponovno uporabiti.

6. Relevantna pogodbena določila, ki pa so bila med strankama sporna, so: - uvod v rubriki D - ZNESEK PONUDBE: "znesek ponudbe brez korekcij (zemeljska dela): 92.856,84 EUR; tunelska odpadna korekcija 99.352,24 EUR"; "računsko korigirano: 95.000 EUR (oplemeniten material)"; "splošni popust -2%: -1.987,04 EUR"; "znesek ponudbe 2.365,20 EUR"2 in - 14. točka dogovora: "gramoz se oplemeniti in se vrača nazaj na gradbišče v obliki betonov in tamponov, ostali neuporaben material pa se trajno deponira katerega se evidenčne liste se sproti dostavlja in so podlaga za obračun; glede na to, da ponudnik oplemeniti material, se kompleten izkop v količini raščenega stanja /m3 izkopa odšteje od ponujene cene zemeljskih del in sicer po ceni 5,00 EUR/m3 izkopa v raščenem stanju; ocenjena količina 19000 m3 x 5,00 EUR = 95.000,00 EUR".

7. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek. Na podlagi napotkov za nadaljnje delo, ki jih je podalo Višje sodišče v Celju v razveljavitvenem sklepu z dne 23. 9. 2017, je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo skupni namen pogodbenikov na podlagi pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ.3 Zato niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje razsodilo v nasprotju z napotki iz razveljavitvenega sklepa. Na podlagi navodil iz razveljavitvenega sklepa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta pravdni stranki ob sklepanju pogodbe, čemur tožeča stranka pritrjuje tudi v pritožbi, pričakovali vsebnost gramoza v zemljini, pričakovanja pa so se kasneje izkazala za zmotna (prim. 37. točko obrazložitve). Glede na takšna pričakovanja pravdnih strank ob sklepanju pogodbe so povsem nepomembne pritožbene navedbe o tem, ali je tožeča stranka razpolagala z geomehanskim poročilom (priloga B5) pred sklenitvijo pogodbe, saj je to poročilo, katerega naročnica ni bila tožena stranka, prav tako predvidevalo vsebnost gramoza v zemljini. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi bila tožena stranka seznanjena, da v zemljini ni gramoza, pa bi tožeči stranki to zavestno zamolčala.

8. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da pogoj glede vsebnosti gramoza v zemljini med strankama ni bil dogovorjen. Tudi sicer je napačno razumevanje pritožnika, da je določilo 14. točke dogovora vezano na pogoj. Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva (prvi odstavek 59. člena OZ). Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugotovilo, da si pravdni stranki kot pogodbenika citirano določilo nista razlagali, da bi bila vsebnost gramoza pogoj za veljavnost sklenjene pogodbe. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, pogodba predvideva odštevanje 5 EUR/m3 za vsak kubični meter izkopanega materiala v raščenem stanju, ne vsebuje pa določila o veljavnosti te kalkulacije, ki bi bila vezana na vsebnost gramoza (37. točka obrazložitve).4 Določila OZ o podjemni pogodbi in ne pravila o pogoju (59. in nasl. členi OZ) določajo pravne posledice za primer, kot je obravnavani, ko se v času izvajanja pogodbenega razmerja izkaže, da lahko določene okoliščine vplivajo na izvršitev posla in na plačilo kot tipični izpolnitveni ravnanji pogodbenih strank podjemne pogodbe (619. člen OZ).

9. Prej citirano pogodbeno določilo vsebuje specifično kalkulacijo pogodbene cene, saj je zaradi predvidenega odštevanja količine izkopanega materiala v raščenem stanju (v m3) od izhodiščne cene končna pogodbena vrednost del znašala 2.365,20 EUR (gl. 28., 31., 37. in 38. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Ta cena pa ni bila fiksna, saj je bila, kot izhaja iz 14. točke dogovora, količina izkopa (v m3) zgolj okvirno določena. Zato je sodišče prve stopnje na takšen način določeno ceno pravilno opredelilo kot dogovor "po izmerah" in ne kot klavzulo "ključ v roke" oziroma kot fiksno določeno ceno (29. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Tako se izkaže, da ne drži pritožbeni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da se sodišče prve stopnje z načinom dogovorjenega plačila ni ukvarjalo.

10. V primerih, ko pogodbena cena ni opredeljena s klavzulo "ključ v roke", sme podjemnik zahtevati večje plačilo, če je v posel vložil več dela ali če je izvršitev terjala večje stroške, kot je pričakoval, če se med delom izkaže, da je prekoračitev neogibna, pod pogojem, da o tem nemudoma obvesti naročnika (643. člen OZ). Smisel takšnega obvestila je možnost naročnika, da presežna dela zavrne in plača le dotlej opravljena dela v skladu s 648. členom OZ.5 Določilo 643. člena OZ je posledica podjemnikovih pojasnilnih obveznosti iz 625. člena OZ oziroma zgolj konkretnejša izpeljava tega določila. Obveznosti podjemnika se v skladu s tretjim odstavkom 625. člena OZ nanašajo na pomanjkljivosti v naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo. Pri izvrševanju pojasnilne dolžnosti mora podjemnik upoštevati vse naročnikove interese, vključno z interesom, ki se nanaša na ceno (višino plačila) za opravljen posel.6

11. V konkretnem primeru bi tožeča stranka kot podjemnik morala opraviti svoje pojasnilne obveznosti toženi stranki kot naročnici na podlagi dejanske okoliščine, ki jo stranki ob sklepanju pogodbe nista predvideli, izkazala pa se je kasneje, tj. da zemljina sploh ne vsebuje gramoza. To naknadno odkrito dejstvo prav glede na materialnopravno stališče tožeče stranke - zavzema se namreč za popolno izključitev obračunavanja del po "enačbi" iz 14. točke dogovora zaradi odsotnosti gramoza v zemljini - vpliva na ceno izvedbe del (efektivno ceno izkopa gradbene jame). Vpliv se tako kaže v drugačnem načinu obračunavanja opravljenih del, ko tožena stranka ne bi bila deležna vračunavanja oziroma odštevanja končne vrednosti del v odvisnosti od izkopanega materiala. Neutemeljeno je zato pritožbeno sklepanje, da tožeča stranka ob odsotnosti gramoza v zemljini s tem materialom ni upravičena razpolagati, da gre takšno naknadno odkritje na riziko tožene stranke in da je toženi stranki upravičena zaračunati dejansko opravljena dela na drugačen način, kot ga predvideva pogodba, ker da se pogoj o vsebnosti gramoza v zemljini ni izpolnil. Gre namreč za spremembo cene oziroma vpliv na ceno, na kar pa je podjemnik dolžan v okviru svojih pojasnilnih obveznosti iz poglavja OZ o podjemni pogodbi naročnika opozoriti, pri čemer mora biti obvestilo konkretizirano.7 Kljub ugovornim navedbam tožene stranke, da je tožeča stranka k spremembi pogodbene cene ni pozvala (gl. npr. l. št. 65-67),8 tožeča stranka ni podala konkretiziranih trditev (212. člen ZPP), da je toženo stranko ob izkopavanju gradbene jame seznanila z dejstvi, ki vplivajo na pogodbeno ceno, in kdaj je to storila ter s tem izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. V skladu s tretjim odstavkom 643. člena OZ mora biti obvestilo nemudoma podano, sicer podjemnik izgubi terjatev zaradi večjih stroškov.

12. Tožeča stranka se je sklicevala le na dopis z dne 6. 1. 2015 (priloga A 85). A to je šele več kot pol leta po pričetku del (junij 2014), pri čemer je bila večina del opravljenih julija in avgusta 2014 (evidenčni listi v prilogah A3 in nasl.). V kakšnem primeru je treba izpolniti evidenčne liste določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta (1. člen). Iz petega odstavka 6. člena te uredbe izhaja, da mora investitor ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del. V skladu z deveto točko 2. člena Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov je zemeljski izkop odpadek, sestavljen iz prsti, mineralnih sedimentov in kamenja, ki nastanejo pri izkopavanju ali odkrivanju tal ali podtalja. Iz obrazloženega izhaja, da je bilo evidenčne liste treba izpolnjevati v vsakem primeru, ne glede na vsebnost gramoza v zemljini. Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti tako zgolj izpolnjevanje evidenčnih listov in njihovo izročanje toženi stranki ne zadošča. Pritožbeno sodišče je v tem odstavku ugotovljeno dejansko stanje ugotavljalo na seji na podlagi pooblastila iz tretje alineje 358. člena ZPP, ne da bi to terjalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.9 Na podlagi obrazloženega se izkaže, da tožeča stranka ni upravičena do vtoževanega plačila (tretji odstavek 643. člena OZ).

13. Neutemeljen pa je tudi zgolj smiselno podan podredni pritožbeni razlog, s katerim tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da bi moralo ob razumevanju pogodbenega določila 14. točke na način, da se od izhodiščne cene (97.365,20 EUR) v vsakem primeru odšteva izkopani material po ceni 5 EUR/m3 (tj. ne glede na vsebnost gramoza), sodišče samo opraviti preračun in vsaj delno ugoditi tožbenemu zahtevku. Neutemeljen je zato, ker bi takšno kalkulacijo morala narediti tožeča stranka po enačbi iz 14. točke dogovora in na tej podlagi oblikovati tožbeni zahtevek in ne sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene trditve v tej smeri (l. št. 267 prvi odstavek) premalo konkretne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ker tožeča stranka ne trdi določno, da bi kje tekom prvostopenjskega postopka takšno kalkulacijo podala, pritožbenih očitkov ni mogoče razumeti niti kot smiselno uveljavljano kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Dejstev, ki predstavljajo utemeljitev procesne kršitve, namreč sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti v gradivu prvostopenjskega postopka (prim. 350. člen ZPP).10

14. Pritožbeni očitki o ničnosti pogodbenega določila iz 14. točke dogovora zaradi nasprotovanja Zakonu o davku na dodano vrednost in Zakonu o davčnem postopku niso utemeljeni. Navedena predpisa urejata vprašanja v zvezi z obračunavanjem in plačevanjem davkov, ne vplivata pa na dogovore pogodbenih strank podjemne pogodbe o plačilu. Pravna podlaga za določanje plačila pri podjemni pogodbi je OZ, ki kot primaren način določitev plačila prepušča pogodbeni avtonomiji strank (642. člen OZ). V skladu s pravilom iz prvega odstavka 86. člena OZ je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Nespoštovanje Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih pa je nezmožnost pridobitve gradbenega dovoljenja (gl. npr. 5. in 9. člen) in ne ničnost določila podjemne pogodbe, ki se nanaša na plačilo del po takšni pogodbi.

15. Pritožbeno sodišče je pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe zavrnilo na podlagi 353. člena ZPP, ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov prvostopenjskega postopka. Tožeča stranka trdi, da sodišče prve stopnje ne bi smelo pooblaščencu tožene stranke priznati potnih stroškov prihoda na narok na relaciji M.-L.-M., saj jih ni priglasil in mu tudi glede na sedež odvetniške pisarne, ki je enak sedežu sodišča, niso nastali. Sodišče prve stopnje je v tem delu kršilo določilo 155. člena ZPP, da se priznajo le za pravdo potrebni stroški, in določilo drugega odstavka 163. člena ZPP, da se priznajo le priglašeni stroški. Ker tožeča stranka ostalih postavk stroškovne odmere ne izpodbija, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano II. točko izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je odmerjene stroške znižalo za znesek kilometrine s pripadajočimi materialnimi stroški in DDV, kar skupaj znaša 241,3 EUR (358. člen ZPP).

17. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 154. ter 155. členom ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela le v nesorazmerno majhnem delu (to je le delno zoper stroškovno odločitev), zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Tožena stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 V razmerju do glavnega naročnika sta pravdni stranki sicer v položaju podjemnika in podizvajalca, kar pa na vlogo strank v tem sporu ne vpliva, saj ima poslovno obligacijsko razmerje, ki nastane s sklenitvijo pogodbe med podjemnikom in podizvajalcem značilnosti podjemne pogodbe, v kateri ima podjemnik položaj naročnika, podizvajalec pa položaj podjemnika. N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 818. 2 Slednje predstavlja razliko med zneskom ponudbe brez korekcij, popustom in vrednostjo oplemenitenega materiala: 99.352,24 EUR - 1.987,04 EUR - 95.000,00 EUR = 2.365,20 EUR. 3 Drugi odstavek 82. člena OZ se v celoti glasi: "Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku." 4 Tako ni šlo niti za odložni pogoj, da bi pogodba veljala le, če bi bil v zemljini gramoz (drugi odstavek 59. člena OZ), niti za razvezni pogoj, da bi ta pogodba nehala veljati, če se gramoz v zemljini ne bi našel (tretji odstavek 59. člena OZ). 5 Gl. VSL sodbo I Cpg 716/2013. 6 Prim. VSL sklep I Cpg 1303/2014 in N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 783-784. 7 Gl. VSL sodbo I Cpg 716/2013. 8 Zato tudi materialno procesno vodstvo prvostopenjskega sodišča v tej smeri ni bilo potrebno. Prim. VSRS sodbo in sklep III Ips 46/2010. 9 Prvi odstavek 347. člena ZPP; prim. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2009, tretja knjiga, str. 381 in 471. 10 Prim. VSL I Cpg 1316/2016 in VSL V Cpg 864/2016.