9. 4. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Mestne občine Nova Gorica, ki jo zastopa Ivan Rutar, odvetnik v Solkanu, na seji 9. aprila 2019

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 199/2016 z dne 5. 8. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Pg 248/2006 z dne 23. 5. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica je kot tožeča stranka v gospodarskem sporu zoper toženo stranko družbo Vodi Gorica, d. d., Nova Gorica, uveljavljala ugotovitev svoje lastninske pravice na večjem številu nepremičnin, katerih zemljiškoknjižna lastnica je sicer slednja. Postopek v tem gospodarskem sporu je bil zaradi vložitve intervencijske tožbe (prim. 193. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP) prekinjen na podlagi sklepa sodišča, zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko pa tudi na podlagi zakona (prim. 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP).

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pobudničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma njen predlog, da se ji dovoli poznejša oprava, to je vložitev predloga za nadaljevanje tega zaradi stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjenega postopka, tudi po preteku enomesečnega roka po objavi sklepa o preizkusu terjatev, kar je bilo 17. 9. 2014, oziroma da se šteje, da je z njene strani 17. 3. 2015 podan predlog za nadaljevanje postopka pravočasen ter da se ji zato dovoli, da ga opravi pozneje oziroma istočasno z vloženim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pobudničino pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep, dopolnitev pritožbe pa je zavrglo.

3.Pobudnica izpodbija 122. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ta določba naj bi bila v neskladju z Ustavo.

4.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sodni odločbi, navedeni v 2. točki izreka. Zatrjuje kršitev 22., 25. in 32. člena Ustave. Meni, da ji je bila z izpodbijanim aktom kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj je bila zaradi zakonske ureditve vročanja po ZFPPIPP prikrajšana za pritožbo. Spregledala naj bi spletno objavo sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic s končnim seznamom preizkušenih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (v nadaljevanju Sklep o preizkusu terjatev), zaradi česar naj v tridesetdnevnem roku ne bi predlagala nadaljevanja pravdnega postopka. Takoj ko je izvedela za zamudo roka, naj bi na podlagi določb ZPP vložila pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, hkrati s tem pa tudi predlog za nadaljevanje pravdnega postopka. Pritožnica opozarja, da bi bila v primeru osebne vročitve Sklepa o preizkusu terjatev z njim gotovo seznanjena in bi pravočasno predlagala nadaljevanje pravdnega postopka. Prepričana je, da bi ji moral biti Sklep o preizkusu terjatev vročen osebno; osebno vročitev tega sklepa naj bi utemeljevala njegova vsebina ‒ odločitev o pritožničinih pravicah, dolžnostih oziroma pravnih interesih. Objava na spletnih straneh po 122. členu ZFPPIPP naj bi pomenila najnižjo stopnjo gotovosti seznanitve zainteresiranih oseb; drugi zakoni naj bi za podobne primere določali osebno vročitev s fikcijo vročitve. ZFPPIPP naj ne bi vseboval nobenih korektivnih določb za primere opravičene zamude tridesetdnevnega roka za predlaganje nadaljevanja pravdnega postopka. Zoper ta sklep naj v primeru zamude ne bi bila mogoča niti pritožba niti vrnitev v prejšnje stanje niti obnova postopka, ne glede na opravičljivost subjektivnih ali objektivnih okoliščin za zamudo. Nemožnost pravnega sredstva v primeru take zamude naj bi pomenila tudi neenakost pred zakonom z vidika širšega zakonskega pogleda. Sklep o preizkusu terjatev naj bi bil podoben sklepu o izvršbi, v katerem je odločeno o priznanju upnikove terjatve na podlagi verodostojne listine, pri čemer naj bi Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18 ‒ v nadaljevanju ZIZ) drugače kot ZFPPIPP omogočal vrnitev v prejšnje stanje in izredna pravna sredstva. Primerjalna ureditev v ZIZ naj bi kazala na nujnost take rešitve tudi v ZFPPIPP. Posledice in koristi, ki izhajajo iz 122. člena ZFPPIPP, naj bi bile v očitnem nesorazmerju. V neenakem položaju pred zakonom naj bi bile po določbah ZFPPIPP tudi posamezne stranke postopka. Stranke, katerih pravice so vezane na Sklep o preizkusu terjatev, naj bi bile podrejene oziroma brez osebne vročitve v neenakem položaju z drugimi strankami, kar naj bi pomenilo kršitev 22. člena Ustave. Zakon naj ne bi zagotavljal enakosti pred zakonom, saj naj bi spletno objavo štel za javno ne glede na to, ali ima upnik neposreden dostop do spleta ali ne. Poleg tega naj bi moral upnik glede na ureditev v 122. členu ZFPPIPP po priglasitvi terjatve čakati na objavo Sklepa o preizkusu terjatev, do katere naj bi prišlo v nedoločeni prihodnosti, zaradi česar naj bi bilo poseženo tudi v ustavno zajamčeno svobodo gibanja (32. člen Ustave). Upnik naj si ne bi mogel privoščiti gibanja v kraje brez povezave s spletom za obdobje, daljše od trideset dni. Prav tako naj sodišče v obravnavanem primeru ne bi upoštevalo tega, da ne gre za običajni premoženjskopravni zahtevek, temveč za uveljavljanje lastninske pravice na komunalni infrastrukturi ‒ vodovodnem omrežju po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 57/11 – v nadaljevanju ZGJS).

B.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 122. člena ZFPPIPP utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Kopru, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjena in ta sklep potrjen. Pobudnica ima pravni interes za preizkus pobude za oceno ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temelji z ustavno pritožbo izpodbijani akt. Ker sodišči prve in druge stopnje nista uporabili 122. člena ZFPPIPP, temveč (zgolj) 116. in 117. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 311. člena in tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP, morebitna ugoditev pobudi ne more privesti do izboljšanja pobudničinega pravnega položaja. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 122. člena ZFPPIPP, je Ustavno sodišče njeno pobudo (že zato) zavrglo (1. točka izreka).

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik