Jedro

Če je toženec menil, da so bili podatki o opisu tožnikovega dela pomanjkljivi, kar bi lahko vplivalo na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bi moral toženec, upoštevajoč določbe ZUP, zahtevati že v predsodnem postopku dopolnitev dokumentacije, ne pa da je sporni opis dela sam zapolnil z ugotovitvijo "manager v restavraciji".

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca številka: ... z dne 25. 3. 2025. Odločbo toženca številka: ... z dne 5. 3. 2025 je odpravilo v delu, da je tožnik od 15. 3. 2025 dalje zmožen za delo. Hkrati je ugotovilo, da je bil tožnik zaradi bolezni zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 15. 3. 2025 do zaključka glavne obravnave 14. 1. 2026.

2.Toženec se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

2.Nasprotuje ugotovitvam sodišča glede narave tožnikovega dela. Sodišče je sledilo tožnikovi izpovedi, da kot kuhar opravlja pretežno fizično delo, ki vključuje stalno stanje, hojo, priklanjanje, dvigovanje težjih bremen in druge telesne obremenitve, ter ugotovitvam izvedenke, da je bila presoja delazmožnosti pri imenovanem zdravniku opravljena na podlagi nepopolnih podatkov o delovnem mestu. Toženec meni, da je takšna ugotovitev napačna, saj izvedenka pri izdelavi mnenja ni vpogledala v izjavo o varnosti z oceno tveganja, čeprav je sama pojasnila, da je ta dokument ključnega pomena za objektivno ugotovitev dejanskih obremenitev in zahtev delovnega mesta. Namesto tega se je oprla predvsem na tožnikove navedbe, kar po mnenju toženca pomeni, da dejansko stanje glede delovnega mesta ni bilo popolno ugotovljeno. Sodišču očita, da ni upoštevalo njegovih pravočasnih pripomb in da je s tem kršilo načelo materialne resnice ter preiskovalno načelo. Toženec nadalje izpodbija izvedensko mnenje glede zdravstvenega stanja tožnika. Samo dejstvo, da je pri tožniku še potekala diagnostika, ne predstavlja zadostne podlage za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo oziroma zmožnosti za delo v skrajšanem delovnem času, temveč mora biti takšna ocena podprta z objektivno medicinsko dokumentacijo. Po njegovem mnenju je izvedenka brez osebnega pregleda tožnika in predvsem na podlagi njegovih subjektivnih navedb ter še nepotrjenih diagnoz ocenila, da je bil v spornem obdobju zmožen za delo le štiri ure dnevno. Takšna ocena nima ustrezne strokovne podlage. Poleg tega izvedenka po navedbah toženca ni ustrezno obravnavala kliničnega statusa, ugotovljenega v medicinski dokumentaciji, zlasti novejših izvidov, ki so za presojo delazmožnosti v spornem obdobju najbolj relevantni. Ni upoštevala dejstva, da tožnik od februarja 2024 ni potreboval protibolečinske terapije na recept in je redno obiskoval delo, kar po mnenju toženca kaže, da njegove težave niso bile takšne intenzitete, da bi utemeljevale omejitev delovne zmožnosti. Ker je imel tožnik po oceni toženca v spornem obdobju dober ortopedski status, je bil zmožen opravljati svoje delo, zato bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti pavšalno uveljavljanih s strani toženca. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno ter sprejeta pravilna materialnopravna odločitev.

5.V pritožbeni zadevi ostaja sporno, ali je pri tožniku od 15. 3. 2025 do 14. 1. 2026 dejansko podana zmožnost za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, 20 ur tedensko.

6.Pravna podlaga za odločitev je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila). ZZVZZ v 80., 81. in 82. členu določa postopek pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja in tako skladno z 81. členom ZZVZZ imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje. Na podlagi 232. člena Pravil zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Zavarovanec je skladno z 232. členom Pravil začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se nezmožnost za delo na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.

7.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 25. 3. 2025, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 5. 3. 2025, da je tožnik od 6. 3. 2025 do 14. 3. 2025 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni, od 15. 3. 2025 dalje pa zmožen za delo. Toženec je odločitev sprejel ob presoji tožnikovih zdravstvenih sposobnosti glede na delo, ki ga tožnik opravlja kot "manager v restavraciji".

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke MDPŠ, ki ga je skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ovrednotilo glede na vse zbrane dokaze. Pri odločitvi je razvidno katera bistvena dejstva je štelo za dokazana. Kritična presoja izvedenskega mnenja je podana v 14. in 15. točki obrazložitve.

9.Izvedensko mnenje je popolno, ni protislovno in ni v nasprotju zdravstveni dokumentaciji v spisu, kot to zmotno zatrjuje toženec. Sodna izvedenka se je pri podaji izvedenskega mnenja oprla na razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, vključno z zdravstvenim kartonom. Sodišče je sodni izvedenki prepustilo odločitev o potrebnosti izvedbe osebnega pregleda. Tožnika, po pojasnilu sodne izvedenke, osebno ni pregledala, ker za presojo sporne začasne nezmožnosti za delo zadošča predložena medicinska dokumentacija.

10.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče po vsebini ni opredelilo do dejstva ali je tožnik zmožen za opravljanje svojega dela. Sodišče je povzelo ugotovitve sodne izvedenke MDPŠ, da tožnik je zmožen za delo natakarja v relevantnem obdobju od 15. 3. 2025 do 14. 1. 2026 zgolj v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, 20 ur tedensko in ugotovitev ovrednotilo v 14. točki obrazložitve. Sodišče ni spregledalo ugotovitve izvedenke, kot zatrjuje toženec, da mora pri ocenjevanju delovnega mesta vpogledati v izjavo o varnosti z oceno tveganja. Sodna izvedenka je glede tega vprašanja na naroku 14. 1. 2026

izrecno izpostavila, da izjave o varnosti z oceno tveganja glede na celotno dokumentacijo v spisu, za potrebe izvedenskega mnenja ni potrebovala. Standardna klasifikacija poklicev,

po izvedenkinem mnenju, v ničemer ne opiše dela, njegove vsebine, obremenitve in škodljivosti. Zato je o delu, ki ga je tožnik v spornem obdobju opravljal, sledila njegovi izpovedbi.

Tožnik je namreč že v pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika podal pripombe o nepravilni presoji njegove zmožnosti za delo. Opozarjal je, da opravlja delo natakarja, ki je zvezano z gibanjem in prenašanjem različnih, tudi težkih bremen.

Kot neutemeljen se izkaže pritožbeni očitek, da je sodišče zgolj nekritično sledilo izpovedbi tožnika o opisu dela, zaradi česar je izostala presoja izjave varnosti z oceno tveganja. Sodišče je v 11. točki obrazložitve pojasnilo, da če je toženec menil, da so bili podatki o opisu tožnikovega dela

pomanjkljivi, kar bi lahko vplivalo na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bi moral toženec, upoštevajoč določbe ZUP, zahtevati že v predsodnem postopku dopolnitev dokumentacije, ne pa da je sporni opis dela sam zapolnil z ugotovitvijo "manager v restavraciji". Tožnik na naroku za glavno obravnavo 14. 1. 2026

ni vedel, zakaj je na predlogu imenovanemu zdravniku z dne 25. 2. 2025 prazna rubrika pod točko 4,

kjer je opredeljen poklic oziroma delo, ki ga opravlja, ter vztrajal, da ne opravlja delo "managerja". Kot kuhar opravlja fizična dela, ki pokrivajo kuhinjo in zaradi pic še peč na drva.

Sodna izvedenka se je v svojem dopolnilnem izvedenskem mnenju in še ustno zaslišana izrecno opredelila do trditev toženca glede objektivno izkazanih dejstev dela. Brez podlage je zato toženčevo zatrjevanje, da se sodna izvedenka ni opredelila do dela, na podlagi katerega je ocenjevala tožnikovo zmožnost za delo. V tem smislu je neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi načela materialne resnice in preiskovalnega načela, saj je izkazano vodenje postopka skladno z izpostavljenima načeloma. Sodišče ni nadaljevalo z dokaznim postopkom, ko je lahko na podlagi predloženih dokazov ugotovilo pravotvorna dejstva in sprejelo pravilen dokazni zaključek.

Neupošteven je pritožbeni očitek o napačni ugotovitvi zdravstvenega stanja tožnika, zaradi nezaključene diagnostike. Zaslišana sodna izvedenka MDPŠ se je izrecno opredelila do kliničnega statusa iz izvida iz novembra 2023,

ki je bil podlaga za oblikovanje izvedenkinega mnenja o razlogu tožnikove nezmožnosti in ga je sodišče povzelo v 10. točki obrazložitve. Pri tožniku so bile prisotne bolečine v stopalih z mravljinčenjem,

ki jih je opisal ortoped kot difuzno motnjo senzorike vzdolž obeh stopal, sicer tipične boleče točke za plantarni fasciitis. Zgolj izpostavljeno je, da je od dejavnikov tveganja dokazano prisotna tudi sladkorna bolezen, ovržena pa stenoza arterij zaradi hiperholesterolomije in z izvedbo EMG izključena motorična polinevropatija. Pritožbeno sodišče soglaša, da je bistveno, da zdravstvene težave tožniku preprečujejo opravljanje dela v izkazanem obsegu. Po pojasnilu bo izboljšanje težav z zdravljenjem in ciljna rehabilitacija možna šele, ko bo znan vzrok in uvedena terapija.

Na ravni predpisane terapije je bila izpostavljena zgolj nošnja vložkov ter redno zadostno razgibavanje in nadaljnja obravnava pri nevrologu v primeru stopnjevanja zdravstvenih težav. V primeru kroničnih bolezni pripomore stabilizacija, ni pa gotovo, da bi težave, povezane z nevropatijo, dejansko izzvenele. V 12. točki obrazložitve je sodna izvedenka odgovorila na toženčevo zatrjevanje, da gre zgolj za subjektivno oceno tožnikove zmožnosti za delo. Kot podlago svojih ugotovitev se je sodna izvedenka pri svoji oceni oprla na literaturo s področja medicine dela

ter izpostavila, da zdravstvena komisija ni navedla nobene literature, ki bi nasprotovala ugotovitvam v izvedenskem mnenju. Nenazadnje je sodna izvedenka opozorila, da če bi bil tožnik v spornem obdobju obravnavan v ambulanti MDPŠ glede zmožnosti za svoje delo, pozitivnega spričevala brez omejitev zagotovo ne bi ugotovil.

V 12. točki obrazložitve je odgovorjeno na očitek, da tožnik vse od 6. 2. 2024 ni potreboval protibolečinske terapije, saj analgetična terapija pri tožnikovih simptomih ne pomaga.

Toženec ne more uspeti niti s trditvijo, da je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo, saj je po 15. 3. 2025 skladno z odločbo toženca delal 8 ur. Slednjo trditev je tožnik izpodbil s trditvijo, da v tem času svojega dela ni zmogel, zato ga je prelagal na druge.

Upoštevajoč obrazloženo je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1List. št. 41.

2Glede na presojo tožnikove delovne zmožnosti za delo "menedžer v restavraciji".

3List. št. 12.

4Na predlogu imenovanega zdravnika je bilo pod rubriko "Delo, ki ga opravlja", le‑ta prazna.

5List. št. 42.

6Kjer je opredeljen poklic oziroma delo, ki ga zavarovanec opravlja.

7List. št. 42.

8Opisane s strani tožnika. Tožniku povzročajo nelagodje in težave pri hoji, ga pri delu ovirajo, še posebej pa, če je potrebno prenašanje kakšnih bremen.

9Najbolj se nagiba k mnenju ortopeda, da je osnovna težava plantarni fasciitis v kombinaciji z diabetično nevropatijo in prekomerno težo.

10Angleški priročnik o nasvetih glede ocenjevanja delazmožnosti in priročnik o kostno mišičnih obolenjih, ki so jo sestavili specializanti MDPŠ (list. št. 42).

11Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo toženec ne more delodajalcu nalagati stvarnih omejitev, ki bi jih moral upoštevati zavarovanec ob opravljanju dela zaradi omejitve v zdravstvenem stanju. Slednje je lahko le predmet v invalidskih postopkih.

12List. št. 12.