Jedro

Tožnica izpostavlja svoje slabo finančno in socialno stanje, vendar ti tožbeni ugovori v povezavi z nesporno ugotovitvijo, da razpolaga s premoženjem, ki presega cenzus 13.700,00 EUR, na odločitev sodišča ne morejo vplivati. Dodelitev brezplačne pravne pomoči je namreč odvisna le od ugotovitve, ali so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZBPP, to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda za uspeh zadeve, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pomoč pri vložitvi tožbe zaradi prenehanja vznemirjenja lastninske pravice, posega v osebnostne pravice in povračila škode zavrne kot neutemeljena. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) upravičena oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki so vezani na finančni položaj prosilca in njegove družine, in ki se presojajo po določbah Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre). Ne glede na določbo 13. člena ZBPP pa se v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre v povezavi s 152. členom Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju: ZUJF) BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Tožena stranka je ugotovila z vpogledom v evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) in zemljiško knjigo, da je tožnica lastnica stanovanja, ki se nahaja v vrstni hiši na naslovu ... (tam živi) v stavbi 353 k.o. ..., ocenjena vrednost 55.010,00 EUR, nadalje nepremičnine parc. št. 240/7 k.o. ..., ocenjena vrednost 3.076,00 EUR, stanovanja, ki se nahaja v vrstni hiši v stavbi 216 k.o. ..., ocenjena vrednost 43.168,00 EUR ter drugega kmetijskega dela stavbe, ki se nahaja na parceli št. 240/6 in 240/8 k.o. ..., ocenjena vrednost 184,00 EUR. Poleg tega je tožena stranka ugotovila, da je uporabna površina prostorov v stanovanju, kjer tožnica živi, ob uporabi Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb 100,1 m2, ob upoštevanju korekcijskih faktorjev za teraso je presežek primerne velikosti stanovanja 48,9 m2, ocenjeno torej 24.701,46 EUR. Skupno ima tožnica torej 71.129,46 EUR premoženja, kar pomeni, da dosega ali presega 13.780,00 EUR. Poleg tega je bilo še ugotovljeno, da na nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnice, ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Tožnica je vložila tožbo, v kateri je navedla, da so ji bila zavrnjene vse prošnje za BPP od leta 2010 naprej. Krši se ji pravica do zasebne lastnine in do pravnega varstva ter enakosti pred zakonom. Opozarja, da je brezposelna in prejemnica socialne denarne pomoči ter da vrednost njenih nepremičnin ne presega 13.780,00 EUR.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, posebnega odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona v povezavi s 152. členom ZUJF se BPP ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in svojo odločitev oprla na podatke GURS in zemljiške knjige. Gre za podatek o lastništvu treh stanovanj ter drugega kmetijskega dela stavbe. Tožnica pavšalno zatrjuje, da vrednost njenega premoženja ne presega 13.780,00 EUR, vendar v zvezi s to navedbo ne ponuja nikakršnih dokazov.

Tožnica izpostavlja slabo finančno in socialno stanje, vendar vsi tožbeni ugovori v povezavi z nesporno ugotovitvijo, da razpolaga s premoženjem, ki presega cenzus 13.700,00 EUR na drugačno odločitev sodišča ne morejo in ne smejo vplivati. Dodelitev BPP je namreč odvisna le od ugotovitve ali so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZBPP (to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda za uspeh), zato sodišče ne more upoštevati prej navedenih tožničinih ugovorov.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžna paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.