Jedro

Tožena stranka je zahtevo zavrnila, ker tožnik z razlogi, ki jih je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel zoper sklep o dovolitvi izvršbe, z ugovorom ne bi imel verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem je tožnika zaslišala kot stranko in ga seznanila, da je njegova izjava pomembna za odločitev o zadevi, seznanila pa ga je tudi z vsemi relevantnimi določbami ZIZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika z dne 31. 1. 2011 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. In 201/2010 z dne 20. 1. 2011. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik dne 3. 2. 2011 pozvan na zaslišanje, na katerem je smiselno izpodbijal sklep Okrajnega sodišča v Brežicah o izvršbi, ki je glede na predlog za izvršbo posledica neizvršitve pravnomočne sodbe istega sodišča, opr. št. P 66/1997 z dne 10. 3. 2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2468/2005 z dne 1. 2. 2006. Po navedeni sodbi bi tožnik moral predlagateljici izvršbe A.A. vrniti v neposredno posest parcele, ki se navajajo v predlogu za izvršbo. Na zaslišanju je bil tožnik poučen o določbah 32., 34., 53., 55. in 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožnik je na zaslišanju v zvezi z vlogo za BPP navedel, da so vsa sodišča (v Brežicah, Celju, v Ljubljani do Vrhovnega sodišča) odločila napačno in je zadeva v Strasbourgu, ter da želi ustavitev izvršbe, dokler iz Strasbourga ni dokumentov. Po preučitvi prošnje in listin v spisu tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določilu 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alinea). Tožena stranka ugotavlja, da je zadeva očitno nerazumna, in da tožnik v konkretni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, saj so njegove navedbe nekonkretizirane in vezane na oceno pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, s čimer je upnica pridobila izvršilni naslov. Tožnikove navedbe o zahtevi pred sodiščem v Strasbourgu ne vplivajo na že začeto izvršbo. Tožnik ni navedel, katera z zakonom varovana norma naj bi mu bila kršena v konkretnem izvršilnem postopku oziroma s konkretnim sklepom in ne navaja konkretnih pritožbenih razlogov v zvezi z izdanim sklepom o izvršbi.

Tožnik v tožbi navaja, da je očitno, da se je tožena stranka pri ugotavljanju pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči postavila v funkcijo izvršilnega sodišča, ki bi odločalo o vloženem pravnem sredstvu zoper sklep o izvršbi, za vložitev katerega je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa je nepravilno. Kot izhaja iz obrazložitve razlogov, zaradi katerih je bila tožnikova prošnja zavrnjena, tožena stranka od tožnika zahteva, da sam, kot laik in nepoznavalec pravnih norm, navede ugovorne razloge v izvršilnem postopku. Takšno ravnanje tožene stranke je nerazumljivo, saj je tožnik ravno zato, ker je laik in ne pozna pravnih norm in tudi ne ve, katere kršitve bi v izvršilnem postopku lahko predlagal, vložil predlog za brezplačno pravno pomoč, da bi s pomočjo odvetnika lahko vložil pravno argumentirano pravno sredstvo. Ker njegovi prošnji ni bilo ugodeno, mu je bila odvzeta možnost za učinkovito udejstvovanje v izvršilnem postopku oziroma obrambo njegovih spornih pravic. Tožnik se tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da zlorablja institut brezplačne pravne pomoči. Tožnik poudarja, da tožena stranka ne bi smela zgolj na podlagi ugotovitve, da gre za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe, zaključevati, da gre za nerazumno zadevo, saj ZIZ predvideva ugovor in ugovorne razloge tudi v tem primeru, zaradi česar ni nobenega razloga, da tožnik ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. To še posebej velja v konkretnem primeru, ko je bila pod točko 2 izvršbe zaradi poplačila vseh izvršilnih stroškov predvidena izvršba na tožnikove nepremičnine-domačijo, kjer tožnik živi in se ukvarja s kmetijstvom, in gre tako za nepremičnine, ki bi morale biti izvzete iz izvršbe na podlagi 177. člena ZIZ. Prav tako vrednost terjatve-izvršilnih stroškov, ki jo upnik v izvršilnem postopku izterjuje od dolžnika, občutno presega vrednost nepremičnin, v zvezi s katerimi je bila dovoljena izvršba, kar vse jasno kaže na to, da izvršilna zadeva ni enostavna in enoznačna, kot je to povsem pavšalno zaključila tožena stranka. Tožnik pripominja, da je bil na podlagi navedene pravnomočne sodbe, opr. št. P 66/1997 Okrajnega sodišča Brežice zoper njega že sprožen en izvršilni postopek, in sicer pod opr. št. In 105/2009, kateri pa je bil po ugovoru tožnika nato pravnomočno ustavljen in sklep o izvršbi razveljavljen, tako da je to še en razlog, da očitno ne gre za nerazumno zadevo. Tožena stranka bi morala prošnji tožnika ugoditi, saj so za to izpolnjeni vsi pogoji, tako vsebinski kot tudi finančni, katerih pa tožena stranka sploh ni preverjala. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožniku povrniti vse sodne stroške, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna zavrnitev prošnje tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot očitno nerazumne. Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alinea). V 3. odstavku 24. člena ZBPP pa je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožena stranka je zahtevo zavrnila, ker tožnik z razlogi, ki jih je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel zoper sklep o dovolitvi izvršbe, z ugovorom ne bi imel verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik ugovarja, da tožena stranka neutemeljeno prejudicira odločitev izvršilnega sodišča, od tožnika pa neupravičeno zahteva poznavanje pravno relevantnih ugovornih razlogov, ki jih kot laik ni v stanju navesti, zaradi česar je tudi zaprosil za brezplačno pravno pomoč.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožena stranka v postopku tožnika zaslišala kot stranko. Tožnika je seznanila (zapisnik z dne 3. 2. 2011), da je njegova izjava pomembna za odločitev o zadevi, seznanila pa ga je tudi z vsemi relevantnimi določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nadaljnji, ZIZ), in sicer s sredstvi izvršbe (30. člen), predmetom izvršbe (32. člen), možnostih sodišča pri odločanju o izvršbi (34. člen), pravnim sredstvom zoper sklep o izvršbi (53. člen), ter kateri so ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi (55. člen). Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnika, da mu niso bili poznani razlogi, s katerimi je dopustno izpodbijati sklep o izvršbi. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da z razlogi, ki jih je navedel – da sodišča v Republiki Sloveniji v pravdi niso pravilno odločila ter da je z izvršbo treba čakati do odločitve sodišča v Strasbourgu, ni izkazal verjetne možnosti za uspeh z ugovorom, kar je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem sodišče zavrača tudi ugovor tožnika, da se je tožena stranka postavila v vlogo izvršilnega sodnika, saj je bila vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dolžna presoditi tudi v smislu določb 24. člena ZBPP, po presoji sodišča pa je pri tem pravilno ugotovila, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu navedene določbe niso izpolnjeni.

Sodišče sicer pritrjuje tožbenim navedbam, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja utemeljitev zlorabe instituta brezplačne pravne pomoči, ki naj bi bila storjena, ker je tožnik v prejšnjem letu vložil 13 vlog za brezplačno pravno pomoč, v letošnjem letu pa 2, vendar navedena pomanjkljivost odločbe na more vplivati na odločitev.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.