Jedro

Iz dokazne ocene tako izhaja, da vzročna zveza med škodnim dejanjem in višino škode ni izkazana, saj na podlagi listin, ki jih je sodišče presojalo, škodno dejanje ni predstavljalo vzroka za zmanjšanje revidentove obračunske marže, saj se je izkazalo, da plan prodaje za leto 2002 ni bil realiziran (kar predstavlja 45% skupne ocene).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo zahtevek tožnika, s katerim je od toženca zahteval plačilo 12.790,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil revizijo zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. S tem, ko je sodišče druge stopnje dopustilo dokaz z zastopniško pogodbo, vključno s celotno ocenitvijo tožnika s strani zastopanca za zadnja tri poslovna leta, pri čemer nobena od strank vpogleda v listine sploh ni predlagala, je podana bistvena kršitev po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa je podana v delu, kjer sodišče navaja razloge o tem, da vzročna zveza med ravnanjem toženca in nastalo škodo ni izkazana, kar podrobneje obrazloži. Sodišče namreč ni ugotovilo, ali sme regijski vodja (ali druga pristojna oseba) izreči sankcijo zoper zastopnika le v okviru ocenjevalnih listov ali tudi mimo ali poleg kriterijev iz le-teh. S tem, ko je sodišče uporabilo ocenjevalne liste in samo ocenilo ravnanje tožnika oziroma se spuščalo v revizijo ocenjevalnih listov, je zmotno uporabilo materialno pravo. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje pred drugega sodnika posameznika.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V konkretnem primeru je relevantno naslednje dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki je prestalo pritožbeni preizkus (in na katerega je revizijsko sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano): toženec je 23. 7. 2002 s traktorjem podrl reklamno tablo z napisom ..., ki je bila postavljena ob javni vaški poti parc. št. 990/1 k.o. ... O tem dogodku je pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki tekel tudi pravdni postopek po tožbi tožnika zaradi motenja posesti. Sodišče je pravnomočno odločilo, da mora toženec vzpostaviti prejšnje posestno stanje, v bodoče pa se je dolžan vzdržati vsakega takega ali podobnega motenja posesti; toženec je v bližini tožnikovega avto salona zlagal tudi drva in hlode, vendar pa nikoli na nepremičnine, ki so v lasti tožnika. Na delu, kjer se travnik v lasti toženca stika z dvoriščem pred poslovnim prostorom tožnika, pa je toženec drva in hlode nalagal le na travnik, sicer točno do meje, vendar pa nikoli čez mejo na dvorišče; meja med javnim dobrim (potjo) in zemljiščem toženca ni urejena; distributer je redno ocenjeval tožnika in mu je od julija 2002 do novembra 2003 znižal obračunsko maržo za 1% točko, kar je glede na ustvarjen promet tožnika v tem obdobju znašalo 3,065.000,00 SIT; sistem nagrajevanja sestavljajo štirje sklopi kriterijev (doseganje štirimesečnega prodajnega plana, urejenost prodajnega mesta in vozil, kakovost storitev in zadovoljstvo strank ter kakovost sodelovanja z distributerjem). Kriterij urejenost prodajnega mesta in vozil predstavlja 15% skupne ocene in ima 20 podkriterijev. V okviru teh podkriterijev sta tudi urejenost dostopa do prodajnega mesta (tč. 1 ocenjevalnih listov) in usmeritvene in reklamne oznake, zastave ter ustreznost označb prodajnega mesta (tč. 2 ocenjevalnih listov). V skladu s 5. točko zastopniške pogodbe se izhodiščna provizija zviša za 1% točko v primeru skupne povprečne ocene med 3,5 in 5,5. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku (ki je prestal pritožbeni preizkus) presodilo, da odstranitev table in namestitev drv in hlodov na zemljišče, ki ni last tožnika, niso bili vzrok za manjšo provizijo tožniku, oziroma da glede na vsebino zastopniške pogodbe, ocenjevalnih listov in določb pravilnika o izgledu in ureditvi prodajnih mest in servisnih postaj ne bi smela biti. Po analizi ocenjevalnih listov za več ocenjenih obdobij je namreč razvidno, da je tožnik dobil skupno oceno po vseh kriterijih pod 4 samo v ocenjevalnem obdobju maj-avgust 2002, in sicer 3,36 in da je torej zgolj v tem obdobju (ne pa do novembra 2003) distributer po zastopniški pogodbi imel osnovo za znižanje obračunske marže za 1% na izhodiščno točko. Urejenost dostopa do prodajnega mesta (tč. 1 ocenjevalnih listov) in usmeritvene in reklamne oznake, zastave ter ustreznost označb prodajnega mesta (tč. 2 ocenjevalnih listov) pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje nista vplivala na končno oceno in nato na nepodeljeno 1% provizijo poleg osnovne provizije.

7. Tožbeni zahtevek temelji na zatrjevanju odškodninske odgovornosti toženca za protipravno povzročeno škodo (s traktorjem je podrl usmerjevalno tablo). Da je odškodninski zahtevek utemeljen, mora tožnik dokazati škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje toženca), škodo ter vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in nastalo škodo, krivda pa se v skladu s prvim odstavkom 154. členom Zakona o obligacijskih razmerjih domneva. Za dokazovanje vzročne zveze kot predpostavke odškodninske odgovornosti pa je bil, glede na ugovor tožene stranke o vprašljivosti znižanja marže v višini 1% zgolj zaradi odstranitve table, potreben tudi vpogled v zastopniško pogodbo z dne 17. 12. 2001 ter ocenjevalne liste prodajnega mesta za čas od 31. 8. 2002 do 30. 4. 2004 – listine, katere je revident predložil s pripravljalno vlogo 13. 6. 2008. Na v reviziji ponovljen pritožbeni očitek o relativni procesni kršitvi v zvezi z (ne)dovoljeno izvedbo teh dokazov pa je revidentu pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče v prvem odstavku na strani 4 obrazložitve sodbe.

8. Pravno razmerje med zastopnikom in distributerjem ureja zastopniška pogodba. V sklopu pogodbe je bil v konkretnem primeru urejen tudi sistem nagrajevanja, kar pomeni, da se je sodišče pri presoji vpliva škodnega dejanja na zatrjevano škodo pravilno oprlo na pogodbo(1). Sodišče je v celoviti in argumentirani dokazni oceni presodilo, da škoda, ki jo je utrpel tožnik, ni posledica toženčevih ravnanj. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prestala tudi pritožbeni preizkus, ki je potrdil, da je imel distributer po zastopniški pogodbi osnovo za znižanje obračunske marže za 1% zgolj za obdobje maj-avgust 2002. Do takšnega zaključka je prišlo po presoji vseh štirih kriterijev sistema nagrajevanja (doseganje štirimesečnega prodajnega plana, urejenost prodajnega mesta in vozil, kakovost storitev in zadovoljstvo strank ter kakovost sodelovanja z distributerjem) ter določil zastopniške pogodbe (glej 8-9 stran obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in stran 4 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Iz dokazne ocene tako izhaja, da vzročna zveza med škodnim dejanjem in višino škode ni izkazana, saj na podlagi listin, ki jih je sodišče presojalo, škodno dejanje ni predstavljalo vzroka za zmanjšanje revidentove obračunske marže, saj se je izkazalo, da plan prodaje za leto 2002 ni bil realiziran (kar predstavlja 45% skupne ocene). Ker je sodišče navedlo in obrazložilo razloge za odločilna dejstva, zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku ni podana.

9. Ker tožnik ene od predpostavk odškodninske odgovornosti (vzročne zveze) ni izkazal, je zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

10. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani in ker je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): S pravilnikom se zgolj podrobneje ureja pogodbeno razmerje.