Jedro

Vrednost zapuščine ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju in je namenjena le odmeri sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine, proglasilo za zakonite dediče zapustnikovo vdovo P. B. in sinova T. B. in R. B., vsakega do 1/3 zapustnikovega premoženja, pri čemer so se dediči z dednim dogovorom dogovorili, da sredstva pri N. v celoti deduje zapustnikova vdova.

Zoper sklep se pritožuje dedič R. B. iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). V bistvenem nasprotuje odmeri vrednosti zapuščine, ki je glede na stanje stanovanja, letnik gradnje in stanje na trgu, vredna 90.000,00 EUR, zato polovica znaša 45.000,00 EUR. Predlaga, da sodišče ugotovi dejansko vrednost zapuščine in ne upošteva vrednosti, ki jo je v zmoti navedel na obravnavi, zaradi osebne prizadetosti. Napačno je odmerjen njegov delež, ker ni upoštevano, da vse stanovanjske stroške, vključno s stroški investicijskega vzdrževanja plačuje že od septembra 2007 in da je prevzel polovico očetovega posojila, to je 102,00 EUR mesečno za dobo pet let, 60 obrokov, drugo polovico pa je prevzel brat. Predlaga, da sodišče to upošteva in ponovno ugotovi deleže. Drugi dediči na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, izpodbijani sklep ima vse obvezne sestavine sklepa o dedovanju, predvidene v 214. členu ZD. Vrednost zapuščine ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju (drugi odstavek 214. člena ZD) in je namenjen le odmeri sodne takse (1).

Odločitev sklepa, da je pritožnik dedič do 1/3 je skladna z 11. členom ZD (2). Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi moral biti njegov delež večji, zato ker, kot sicer prvič trdi v pritožbi, vse stanovanjske stroške, vključno s stroški investicijskega vzdrževanja plačuje od septembra 2007 sam, prevzel pa je tudi polovico očetovega posojila. Te trditve, za katere pritožnik ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni podal že v postopku pred sodiščem prve stopnje (na zapuščinski obravnavi, na kateri je bil prisoten), so nedopustna pritožbena novota in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Sicer pa v odgovor pritožniku, pritožbeno sodišče dodaja, da se med dediči zapustnikovi dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži (četrti odstavek 142. člena ZD). Dedič, ki plača več kot znaša njegov delež, ni upravičen do večjega dednega deleža, je pa upravičen presežek plačila terjati od drugih dedičev, pri čemer pa zapuščinski postopek ni namenjen razčiščevanju spornih terjatev.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker ni po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Po podatkih spisa je pritožnik zoper plačilni nalog, s katerim je bil pozvan na plačilo sodne takse, ugovarjal in bo o njem sodišče prve stopnje še odločilo.

(2) Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec, ki dedujejo po enakih delih.