Jedro

Vrednotno uravnoteženje preživninskega bremena.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijana sodba v 5. in 6. odstavku izreka spremeni tako, da se določena preživnina zviša na 400,00 EUR.

Tožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Mladoletnega otroka je dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Stike je prepustilo vsakokratnemu dogovoru in upoštevanju želja otroka. V preživninskem delu odločitve pa je odločilo, da je toženec dolžan za sina plačevati preživnino v višini 300,00 EUR. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo.

Proti sodbi se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga takšno spremembo izpodbijane sodbe, da bo toženec dolžan plačevati preživnino v višini 500,00 EUR. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe. Pritožnica navaja, da znašajo mesečne potrebe preživljanja mladoletnega otroka 500,00 EUR. Finančno stanje toženca je boljše od tožničinega. Prav bi bilo, da bi tudi prispeval za preživljanje otroka ustrezno več. S tega vidika je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Pritožba posebej opozarja na dejstvo, da tožnica prejema otroški dodatek v višini 40,00 EUR, toženec pa otroški dodatek v višini 136,00 EUR. Obračun pokaže, da upoštevaje prejeti otroški dodatek, tožnica plačuje 160,00 EUR za otroka, toženec pa 164,00 EUR. Glede na očitno nesorazmerje med dohodki obeh strank, je takšna odločitev napačna.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravno odločilna dejstva v obravnavani zadevi so strnjeno naslednja: - mladoletni otrok je star 16 let; - sodišče njegove potrebe ocenjuje na 500,00 EUR; - mati zasluži okrog 400,00 EUR; - oče zasluži okrog 1.400,00 EUR; - oče živi v Nemčiji, na stike se mora voziti; - otrok živi pri materi (skrb je torej na njej); - mati prejema otroški dodatek v višini 40,00 EUR, oče pa prejema otroški dodatek v višini 136,00 EUR.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je odločitev o preživninskem bremenu toženca v višini 300,00 EUR, materialnopravno napačna. Takšna porazdelitev preživninskega bremena vrednotno ni sorazmerna. Vsa dejstva so ugotovljena pravilno, za pravilno uporabo materialnega prava je treba le vzpostaviti drugačno vrednotno sorazmerje. Upoštevaje: - znatno razliko v zaslužkih obeh staršev, - dejstvo, da je dohodek matere izrazito nizek (na eksistenčnem minimumu); - da mati poleg tega za otroka tudi skrbi; - pritožbeno opozorilo glede ugotovljenih otroških dodatkov obeh staršev, je pritožbeno sodišče določilo takšno vrednotno ravnotežje, da znaša preživninska obveznost toženca 400,00 EUR. Na ta način je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče materialnopravno korigiralo odločitev o preživninskem bremenu (129. in 129.a člen ZZZDR) (1).

Ob tem pritožbeno sodišče izrecno izpostavlja okoliščino, da je toženec pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da ne ve, kaj se bo s prejemanjem otroškega dodatka zgodilo v prihodnje. To, da toženec prejema otroški dodatek, je ugotovljeno dejstvo. Kaj se bo zgodilo v prihodnje pa je predmet domnev in zato na odločitev ne more vplivati.

Pritožbeno sodišče je na podlagi pooblastila iz 5. alineje 358. člena ZPP (2) pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo.

V zakonskih sporih sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Gre za spor o preživnini, kjer se oba starša zavzemata za vrednotno uravnoteženje preživninskega bremena. Iz tega razloga je ustrezno, da vsak od staršev krije svoje stroške pravdnega postopka. To je tudi razlog, zaradi katerega je pritožbeno sodišče odločilo, naj tožnica svoje pritožbene stroške krije sama.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 - Ur. l. RS, št. 16/2004).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - Ur. l. RS, št. 45/2008).