Jedro

Kot nakazano, okoliščine iz kazenskega postopka, ki se nanašajo na čas po pravnomočnosti sodbe iz delovnega spora, že iz slednjega razloga niso relevantne za uporabo 10. točke 394. člena ZPP.

Prav tako iz dikcije 11. točke 394. člena ZPP izhaja, da oprostilna sodba ni upoštevna, kar je ključni razlog, da tudi ta razlog za obnovo postopka ni podan.

Le to dvoje je bistveno za odločitev o predlogu, kar je sodišče prve stopnje, kljub sicer preobširni obrazložitvi, v izpodbijanem sklepu tudi upoštevalo.

To sicer res pomeni, da je za obnovo postopka iz naslova izredne odpovedi lahko relevantna le obsodilna sodba, kar pa je lahko v korist zgolj delodajalcu, da doseže obnovo postopka, v katerem je bila izdana zanj neugodna ugodilna sodba, medtem, ko oprostilna sodba delavcu ne more biti v korist za obnovo postopka, v katerem je bila izdana zanj neugodna zavrnilna sodba.

Vendar pa navedeni problem za presojo pravilne uporabe 11. točke 394. člena ZPP v izpodbijanem sklepu niti ni bistven. Kot tudi ne pritožbeni očitek, da naj bi delovno sodišče tožniku s pravnomočno sodbo kršilo domnevo nedolžnosti. Gre za problem ureditve odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kar pa prav tako presega okvir tega pritožbenega preizkusa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog za obnovo postopka zavrne.

2. Tožnik v pritožbi zoper sklep navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo oprostilne sodbe, ki temelji na istem dejanskem stanju, kot sodba v tem delovnem sporu. Vztraja, da je sodba, izdana v kazenskem postopku, obnovitveni razlog. Pomeni novo dejstvo oziroma nov dokaz po 10. točki 394. člena ZPP. Ni res, da je lahko relevantna le obsodilna sodba; potrebno je upoštevati zakonodajalčev namen glede uzakonitve 11. točke 394. člena ZPP. Ta je v tem, da je možnost ugotoviti materialno resnico v kazenskem postopku večja kot v civilnem postopku. Kazenski postopek je pokazal, da njegovo ravnanje, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni imelo znakov kaznivega dejanja. Iz ugotovitev v kazenskem postopku izhaja tudi, da kršitev ni bila hujša in ni bila storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti. Potrebno bi bilo upoštevati dokaze iz kazenskega postopka. S sodbo delovnega sodišča je bila tožniku kršena domneva nedolžnosti.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

6. Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, v katerem je bila ugotovljena zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane iz razloga po 1. alineji (če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja) in 2. alineji (če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja) prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V zvezi s prvim odpovednim razlogom so bili relevantni znaki kaznivega dejanja Proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje po tretjem odstavku 183. člena KZ-1. 7. Tožnik napačno vztraja, da oprostilna sodba Okrajnega sodišča na Ptuju I K 18340/2015 z dne 7. 1. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 18340/2015-900 z dne 27. 5. 2021 zaradi kaznivega dejanja po 183. členu KZ-1 ter dokazi iz tega kazenskega postopka lahko predstavljajo podlago za obnovitveni razlog iz 10. ali iz 11. točke 394. člena ZPP glede pravnomočno končanega postopka v predmetnem delovnem sporu, v katerem je bila izdana sodba Pd 37/2017 z dne 15. 5. 2017 v zvezi s sodbo Pdp 590/2017 z dne 24. 8. 2017 ter sodbo VIII Ips 334/2017 z dne 23. 8. 2018. 8. Po 394. členu ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi: - če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka); - če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katerega je že bilo odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Predlog za obnovo se vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodno odločbo v kazenskem postopku (11. točka).

9. Kot nakazano, okoliščine iz kazenskega postopka, ki se nanašajo na čas po pravnomočnosti sodbe iz delovnega spora, že iz slednjega razloga niso relevantne za uporabo 10. točke 394. člena ZPP.

10. Prav tako iz dikcije 11. točke 394. člena ZPP izhaja, da oprostilna sodba ni upoštevna, kar je ključni razlog, da tudi ta razlog za obnovo postopka ni podan.

11. Le to dvoje je bistveno za odločitev o predlogu, kar je sodišče prve stopnje, kljub sicer preobširni obrazložitvi, v izpodbijanem sklepu tudi upoštevalo.

12. Pritožba se pri razlagi 11. točke 394. člena ZPP sklicuje na zakonodajalčev namen, da navedeni obnovitveni razlog, uveden z zadnjo novelo ZPP-E, izhaja iz predpostavke, da je možnost ugotoviti materialno resnico v kazenskem postopku večja kot v civilnem, saj ima sodišče v kazenskem postopku tudi preiskovalna pooblastila. Če se torej v naknadno izdani kazenski sodbi ugotovi drugačno dejansko stanje, in sicer takšno, da je posledica kazenska obsodilna1 sodba, je zakonodajalec posameznikom omogočil sprožiti postopek za obnovitev pravnomočno zaključenega pravdnega postopka.

13. To sicer res pomeni, da je za obnovo postopka iz naslova izredne odpovedi lahko relevantna le obsodilna sodba, kar pa je lahko v korist zgolj delodajalcu, da doseže obnovo postopka, v katerem je bila izdana zanj neugodna ugodilna sodba, medtem, ko oprostilna sodba delavcu ne more biti v korist za obnovo postopka, v katerem je bila izdana zanj neugodna zavrnilna sodba.

14. Vendar pa navedeni problem za presojo pravilne uporabe 11. točke 394. člena ZPP v izpodbijanem sklepu niti ni bistven. Kot tudi ne pritožbeni očitek, da naj bi delovno sodišče tožniku s pravnomočno sodbo kršilo domnevo nedolžnosti. Gre za problem ureditve odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kar pa prav tako presega okvir tega pritožbenega preizkusa.

15. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).

1 Obratno, torej kazenska oprostilna sodba, ne učinkuje. Tako tudi Galič, A., ZPP z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, 6., dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2017, str. 61.