Jedro

V konkretnem primeru je sporno, ali je pri odmeri nagrade tožena stranka upoštevala pravilno vrednost spora oz. ali je pravilno uporabila določbo 23. člena ZOdvT. Tožena stranka mora stroške odmeriti v skladu s šestim odstavkom 30. člena ZBPP, po katerem je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju odvetniku A.A. priznal nagrado in potrebne izdatke v višini 322,44 EUR, v presežku pa zahtevek za izplačilo nagrade in izdatkov kot neutemeljen zavrnil (točka I izreka); po pravnomočnosti sklepa bo znesek izplačan iz Proračuna RS na odvetnikov TRR, in sicer 30. dan po prejemu računa, izstavljenega po pravnomočnosti tega sklepa (točka II. izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je bil odvetnik A.A. z odločbo Bpp 540/2012 z dne 27. 3. 2012 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (BPP) prosilki B.B. za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje ter oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka, razen plačila sodnih taks, od 15. 3. 2012 dalje. Odvetnik je 10. 9. 2012 priglasil stroške svetovanja in zastopanja v skupni višini 871,92 EUR. Predlogu je priložil izpolnjeno napotnico BPP, tožbo z dne 3. 4. 2012, sodno poravnavo in parkirni listek, oboje z dne 3. 9. 2012. Odvetnik je prosilko zastopal v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju P 365/2012 zaradi razveze zakonske zveze z dodelitvijo mladoletnih otrok, določitve preživnine in stikov ter določitve preživnine zakoncu. Tožena stranka se sklicuje na določbo 23. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki ga citira, ter drugi odstavek 406. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem znaša vrednost spora, ko gre za spore iz razmerij med starši in otroki 1.500,00 EUR in ne 12.000,00 EUR, kot je priglasil odvetnik oz. tožnik, ter je potrebno uporabiti glede višine nagrade določilo 12. člena ZOdvT. Pri tem se sklicuje tudi na 3. točko 15. člena ZOdvT, po kateri gre za isto zadevo pri postopku za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o katerih odloča sodišče v istem postopku. V nadaljevanju tožena stranka pojasni odmero odvetniških stroškov na podlagi ZOdvT, upoštevaje vrednost spornega predmeta, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZOdvT (1.500,00 EUR), ter določilo 12. člena ZOdvT in odmerilo odvetniku - tožniku priglašene postavke nagrade in potrebnih izdatkov: nagrado za postopek (tarifna št. 3100) v znesku 89,70 EUR (in ne v višini 210,60 EUR), nagrado za narok (tarifna št. 3102) v znesku 82,80 EUR (ne 210,60 EUR), nagrado za sklenjeno sodno poravnavo (tarifna št. 1111) v znesku 48,30 EUR (ne 243,00 EUR), potne stroške (tarifna št. 6003) v višini 25,90 EUR (ne 32,90 EUR), izdatke, nastale med poslovnim potovanjem - parkirnina (tarifna št. 6006) v znesku 2,00 EUR, ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tarifna št. 6002) v višini 20,00 EUR, torej skupaj 268,70 EUR, kar povišano za 20 % DDV (tarifna št. 6007) v višini 53,74 EUR, znaša skupaj 322,44 EUR.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja ter sklep izpodbija s tožbo, v kateri navaja, da tožena stranka nagrado in izdatke ni odmerila v skladu z veljavno odvetniško tarifo, saj ni pravilno upoštevala določilo odvetniške tarife o višini nagrade in upoštevala vrednost predmeta 1.500,00 EUR, sklicujoč se na drugi odstavek 23. člena in 12. člen ZOdvT. Tožnik meni, da je Organ za BPP napačno ugotovil vrsto spora, saj v konkretnem primeru ni šlo za spor iz razmerij med starši in otroci, ampak za postopek razveze zakonske zveze in določitve preživnine enemu zakoncu. Vrednost spora v tem primeru pa se ugotavlja na podlagi prvega odstavka 23. člena ZOdvT in ne po drugem odstavku 406. člena ZPP, ki ga citira. V zakonskih sporih se vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev, kjer se upošteva znesek zadnjih treh bruto dohodkov, ki sta ga oba zakonca dosegla pred nastankom nagrade, ki ne sme biti nižja od 1.500,00 EUR in ne višja od 500.000,00 EUR. V pravdnem postopku za razvezo zakonske zveze pred Okrožnim sodiščem v Celju IV P 273/2012 je bilo v tožbi kot vrednost predmeta označena vrednost 12.000,00 EUR, na podlagi bruto plače, ki jo je prejemal zakonski partner tožnice, kateremu toženec ni ugovarjal, zato je bil tožnik upravičen do nagrade in izdatkov, skupaj v višini 679,56 EUR, kot navaja in pojasni pod točko 2 specifikacije tožbe, ter navaja, da v skladu z ZPP vrednost spornega predmeta ugotavlja sodišče, ki vodi pravdni postopek v pravdnem postopku in organ za BPP vrednosti spornega predmeta ne more ugotavljati drugače, saj je na določitev vrednosti, ki jo ugotovi sodišče, ki vodi postopek, vezan. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi) in tožniku za zastopanje v navedenem pravdnem postopku prizna nagrado in potrebne izdatke v višini 679,56 EUR ter prilaga stroškovnik.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za odmero stroškov nudenja BPP in je sporna vrednost predmeta za odmero nagrade odvetniku oz. je sporno ali gre za spor iz razmerij med starši in otroki, pri katerih znaša po izrecni določbi drugega odstavka 23. člena ZOdvT vrednost predmeta 1.500,00 EUR ali pa gre za spor po prvem odstavku navedenega člena ZOdvT.

Med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp 540/2012 z dne 27. 3. 2012 določen za izvajanje BPP in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka zaradi zakonske zveze, dodelitve otroka, ureditve stikov in določitve preživnine in da je tožnik po opravljenem zastopanju pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico s predlogom za odmero stroškov. Sporno v zadevi pa je, ali je pri odmeri nagrade tožena stranka upoštevala pravilno vrednost spora oz. ali je pravilno uporabila določbo 23. člena ZOdvT. Tožena stranka mora stroške odmeriti v skladu s šestim odstavkom 30. člena ZBPP, po katerem je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi (ZOdvT) oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP. Obe stranki se sklicujeta na 23. člen ZOdvT, ki nosi naslov: Zakonski spori ter spori iz razmerij med starši in otroki, ki v prvem odstavku določa, da se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev ter se kot dohodek zakoncev upošteva znesek zadnjih treh bruto dohodkov, ki sta ga oba zakonca dosegla pred nastankom nagrade in vrednost predmeta v teh sporih ne sme biti nižja od 1.500,00 EUR in ne višja od 500.000,00 EUR. Po drugem odstavku navedenega člena ZOdvT v sporih iz razmerij med starši in otroki znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR.

V zadevi sicer ni sporno, da gre za eno zadevo, saj po tretjem odstavku 15. člena ZOdvT isto zadevo predstavlja postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o katerih sodišče odloča v istem postopku. Postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki je določen v ZPP, in sicer so po 406. členu ZPP zakonski spori spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze (prvi odstavek). Spori iz razmerij med starši in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mld. otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oz. spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva (drugi odstavek). Po prvem odstavku 421. člena ZPP v sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo, vnese sodišče tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. To pomeni, da so v primeru pravdnega postopka zaradi razveze zakonske zveze spori glede otrok pridruženi pravdnemu postopku in gre torej v materialnem in procesnem smislu pri tem za en postopek, in je zato treba po mnenju sodišča pri določitvi vrednosti spornega predmeta izhajati iz določbe drugega odstavka 23. člena ZOdvT, ki za spore iz razmerij med starši in otroki izrecno določa, da znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR in se po presoji sodišča navedena vrednost upošteva tudi v obravnavanem primeru.

Iz dejanskega stanja in vložene tožbe obravnavanega primera izhaja, da je tožba vložena za razvezo zakonske zveze, dodelitve mld. otroka, določitev preživnine, določitev preživnine zakoncu. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča ugotovljena vrednost spora v višini 1.500,00 EUR v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZOdT pravilna, saj to izhaja iz podatkov v spisih in je zato na tej podlagi tožniku z izpodbijano odločbo tudi pravilno odmerjena nagrada. Torej ni mogoče slediti tožbenim navedbam, da je potrebno upoštevati le vrednost spora, ki jo je v pravdnem postopku navedel tožnik na prvi strani tožbe, ampak je pomembno tudi to, kaj je tožeča stranka zapisala v tožbenem zahtevku oz. je pri odmeri nagrade tožniku treba upoštevati, kako se določa vrednost spornega predmeta glede na zakonska določila ZPP. Zato ne zadošča le znesek, ki ga je tožnik navedel v tožbi, kjer je sicer res navedena kot vrednost predmeta 12.000,00 EUR. V konkretnem primeru pa se pravdno sodišče tudi ni posebej opredelilo glede vrednosti predmeta, ki jo je tožnik navedel, zato tudi njegovi očitki, da je tožena stranka ugotavljala vrednost spornega predmeta drugače, kot to izhaja iz pravdnih postopkov, niso utemeljeni.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je tudi razvidno, zakaj je tožena stranka priznala stroške v višini, kakor izhaja iz izreka sklepa.

Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.