Jedro

Tožniku, v času škodnega dogodka staremu 52 let, po poklicu varnostniku, ki je v prometni nesreči utrpel nateg vratne hrbtenice, udarnino temenskega dela glave, okrušek sekalca ter lažjo poškodbo že degenerativno spremenjene hrbtenice v prsnem in ledvenem predelu, pripada pravična denarna odškodnina po 200. in 203. člena ZOR v znesku 1,450.000,00 SIT.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba glede plačila obresti od zneska 1,450.000,00 SIT s p r e m e n i tako, da je tožena stranka od navedenega zneska dolžna plačati zamudne obresti po 13,5 % obrestni meri od 21.02.2002 do 28.06.2003, od 28.06.2003 dalje pa zakonske zamudne obresti.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode obsodilo na plačilo odškodnine v skupnem znesku 1,561.692,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1,450.000,00 SIT (odškodnina za nepremoženjsko škodo) od 09.05.2005 dalje do plačila ter od zneskov

46.147,00 SIT, 56.995,00 SIT in 8.500,00 SIT (odškodnina za premoženjsko škodo) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je razvidno iz izreka prvostopne sodbe. V odločbi o stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 284.558,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

09.05.2005 dalje do plačila. V presežku je zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu prvostopne sodbe se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava, s pritožbenim predlogom na spremembo prvostopne sodbe tako, "da se prisodi tožniku poleg prisojene odškodnine še nadaljnjo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 1,200.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

21.02.2002 dalje do plačila, zakonite obresti od zneska prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo 1,450.000,00 SIT tudi za čas do 21.02.2002 do vključno

08.05.2005 in da prisodi vse po tožniku zaznamovane pravdne stroške na prvi stopnji z obrestmi".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pregled zadeve pokaže naslednje: Prvostopno sodišče ugotavlja (temu pritožba ne oporeka), da je tožnik kot sopotnik v prometni nesreči z dne

27.01.2001 utrpel "zvin vratne hrbtenice ter zvin prsnega in ledvenega predela", pri čemer iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke izhaja, da je tožnik utrpel nateg vratne hrbtenice, odrgnine levega temenskega predela glave in odkrušek sekalca. V posledici poškodbe hrbtenice ima ponavljajoče težave v vratnem in prsno-ledvenem predelu, ki jih pred poškodbo ni imel. Izvedenec nadalje ocenjuje, da je tožnik oviran v svoji osnovni življenjski aktivnosti za kakih 5 %, pri čemer je oviran za polovico navedene vrednosti zaradi težav v vratnem predelu, za polovico pa v prsno-ledvenem predelu. Pri tožniku gre namreč za poškodbo degenerativno spremenjene hrbtenice in navadno pri podobnih poškodbah že obrabnostno spremenjenih hrbtenic opažamo trajne težave v obliki bolečin in motene gibljivosti, ki jih prej ni bilo.

V posledici navedenih poškodb je tožnik trpel fizične bolečine vrste, trajanja in intenzitete ter s poškodbami povezane nevšečnosti pri zdravljenju, kot to pravilno ugotavlja (str. 3 in 4 prvostopne sodbe) že prvostopno sodišče in takim ugotovitvam se pritožbeno sodišče, da ne bo ponavljanja, v celoti pridružuje. Po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina (zadoščenje) za pretrpljene fizične bolečine znaša

600.000,00 SIT, kot jo je pravilno že odmerilo prvostopno sodišče. Pri odmeri take odškodnine je prvostopno sodišče v zadostni meri upoštevalo tudi starost tožnika (v času nezgode je bila ta star 52 let) in da bodo občasne telesne bolečine tožnika spremljale tudi v bodoče, zlasti pri večjih naporih. Pritožbena izvajanja za zvišanje odškodnine za pretrpljene fizične bolečine se tako pokažejo kot neutemeljena.

Prvostopno sodišče je tožniku za prestani strah odmerilo odškodnino v znesku 150.000,00 SIT. Pri taki odmeri je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in upoštevalo trajanje in intenziteto primarnega in sekundarnega strahu in ob pravilni uporabi materialnega prava (200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) tožniku z zneskom 150.000,00 SIT tudi po presoji pritožbenega sodišča odmerilo pravično denarno odškodnino. Pritožbena izvajanja v smeri zvišanja odškodnine za tovrstno škodo se tako pokažejo kot brezuspešna.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo odškodnino v znesku 700.000,00 SIT. Pri tem je prvostopno sodišče na podlagi izvedenskega mnenja pravilno ugotovilo, da so v posledici poškodb pri tožniku ostale posledice v smislu motene gibljivosti hrbtenice, kar tožnika ovira v osnovni življenjski aktivnosti (zmanjšanje življenjske aktivnosti je procentualno ocenjeno na 5 %), zaradi česar tožnik duševno trpi. Po takih ugotovitvah pa je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče z navedenim zneskom tožniku odmerilo pravično odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Prvostopno sodišče pa je tudi povsem v zadostni meri upoštevalo starost tožnika in da ga bo motena gibljivost hrbtenice spremljala vse življenje, pri čemer nikakor ni prezreti, da je pri tožniku podana tudi degenerativna sprememba hrbtenice.

Tožniku, v času škodnega dogodka staremu 52 let, po poklicu varnostniku, ki je v prometni nesreči utrpel nateg vratne hrbtenice, udarnino temenskega dela glave, okrušek sekalca ter lažjo poškodbo že degenerativno spremenjene hrbtenice v prsnem in ledvenem predelu, pripada pravična denarna odškodnina po 200. in 203. člena ZOR v znesku 1,450.000,00 SIT. Tako prisojena odškodnina je tudi v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere. Pri prisoji navedene odškodnine pa je tudi povsem v zadostni meri upoštevano trajanje sodnega postopka, pri čemer je tožeča stranka tožbo vložila dne 15.11.2002, prvostopno sodišče pa je o zadevi odločilo 09.05.2005. Tožena stranka se ni pritožila in je tako obsodilni del prvostopne sodbe že pravnomočen in izvršljiv. Sodišču v danem primeru tako tudi ni mogoče očitati sojenja v nerazumnem roku in s tem povezano prisojo višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Pritožbena izvajanja tožeče stranke v zavzemanju za zvišanje odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo se tako pokažejo kot neutemeljena.

Pritožba pa ima prav, da je prvostopno sodišče nepravilno določilo začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. V skladu z načelnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS, sprejetim na občni seji z dne 26.06.2002, v danem primeru tožniku od odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo zamudne obresti od 21.02.2002 dalje. Navedenega dne je tožena stranka zapadla v zamudo s plačilom svoje obveznosti, ker ji je tožeča stranka že 25.01.2002 oziroma

06.02.2002 poslala ustrezno utemeljen predpravdni odškodninski zahtevek. Upoštevaje navedeno dejstvo (zamuda dolžnika) in navedeno načelno pravno mnenje je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo spremenilo v obrestnem delu glede začetka teka zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

Neutemeljena pa so izredno obširna pritožbena izvajanja proti odločbi o pravdnih stroških. Pregled odločbe o pravdnih stroških namreč pokaže, da so ti odmerjeni v skladu s sodnimi taksami, potrebnimi stroški pravdnih strank ter Odvetniško tarifo - OT. Pritožbeno sodišče se tako v celoti pridružuje prvostopnemu sodišču glede odmere pravdnih stroškov tožeče stranke. V zvezi s pritožbeno grajo glede odmere stroškov izvedenca pa pritožbeno sodišče le dodaja, da tudi stroški izvedenca predstavljajo pravdne stroške in je tako tudi njihovo poplačilo odvisno od pravdnega uspeha strank.

Pritožbena izvajanja tožeče stranke proti odločbi o pravdnih stroških se tako pokažejo kot neutemeljena.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen in 4. točka 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem obsegu (obrestni del) in zato krije sama v celoti svoje pritožbene stroške.

Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporabilo v skladu s

1060. členom sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ.