Jedro

Revizija, ki jo vloži stranka, ki ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, se kot nedovoljena zavrže, ker jo je vložila oseba, ki te pravice zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nima.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnika sta dne 12. 11. 2008 na Vrhovno sodišče RS vložila vlogo z naslovom zahteva za varstvo zakonitosti (z datumom 10. 11. 2008) zoper sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, U 262/2007-6 z dne 20. 9. 2007. Vrhovno sodišče ju je z dopisom z dne 28. 11. 2008, ki sta ga prejela 12. 12. 2008, obvestilo, da v Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zahteva za varstvo zakonitosti ni več predvidena kot izredno pravno sredstvo. Obvestilo ju je tudi, da je po ZUS-1 kot izredno pravno sredstvo zoper sodne odločbe upravnega sodišča predvidena revizija, ki jo lahko vloži le stranka s pravniškim državnim izpitom oziroma njen pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Na navedeni dopis vrhovnega sodišča sta tožnika odgovorila, da vztrajata pri vloženi vlogi z dne 10. 11. 2008, pri čemer naj jo sodišče obravnava kot revizijo.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urjena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 48/08). Ta pa v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba četrtega odstavka 86. člena ZPP.

Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da sta v tem primeru tožnika revizijo vložila sama, ne da bi pri tem, kljub temu, da sta bila na to posebej opozorjena, izkazala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit, je revizijo vložila stranka, ki te pravice nima, taka revizija pa ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v obravnavanem primeru revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče pa tožnika obvešča, da zoper ta sklep po ZUS-1 ni dopustno nobeno pravno sredstvo.