Jedro

Ker je pritožnik vložil pritožbo po odvetniku iz države, ki ni država članica Evropske unije in le-ta ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep prvostopnega sodišča I U 460/2009-3 z dne 24. 3. 2009, je tožeča stranka dne 14. 5. 2009 vložila pritožbo po A.A., odvetniku v Ohridu, Republika Makedonija.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit. 4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.

5. Ker je pritožnik vložil pritožbo po odvetniku iz države, ki ni država članica Evropske unije in le ta ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Odvetnik iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, sme opravljati odvetniške storitve oziroma odvetniški poklic pod pogoji, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije, v 34.a členu tega zakona, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti (34.f člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Zakoniti zastopnik tožeče stranke pa tudi ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, s katero naj bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

6. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnica poročevalka, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena (in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje, česar v tem primeru ni storil, ker je zavrgel že pritožbo z dne 1. 4. 2009 zoper procesni sklep prvostopnega sodišča z dne 24. 3. 2009, s katerim je prvostopno sodišče tožeči stranki v skladu z 31. členom ZUS-1 naložilo naj popravi nepopolno tožbo).