Jedro

Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi bilo mogoče izvajati zdravljenje nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi v domačem okolju. Izvedenec je namreč potrdil, da druge oblike zdravljenja za nasprotnega udeleženca niso primerne, ker zavrača zdravljenje, niti ne razume pomena zdravljenja in ima bolezensko moten uvid.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, Oddelka za psihiatrijo, brez privolitve v nujnem primeru, za čas 2 mesecev od dneva preklica privolitve zdravljenja, to je do 15. 9. 2026.

2.Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec, ki se ne strinja z obdobjem zdravljenja. Pojasnjuje, da je prišel na psihiatrijo, da si spočije, in sicer le za 3 dni in zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so uporabljena na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)¹ v zvezi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).

5.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na psihiatričnem zdravljenju pri predlagateljici v oddelku pod posebnim nadzorom, ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena v zvezi s prvim odstavkom 48. člena ZDZdr. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi neposrednega zaslišanja nasprotnega udeleženca ter stalnega sodnega izvedenca A. A. (v nadaljevanju izvedenec), ki je svoje mnenje podal neposredno ustno na opravljenem naroku pred sodiščem dne 17. 7. 2026.

6.Kadar gre za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, je potrebno po 53. členu ZDZdr ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr², ki se uporablja na podlagi 48. člena ZDZdr³ v zvezi s tretji odstavkom 65. člena istega zakona.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:

nasprotni udeleženec je oseba z duševno motnjo s po izvedencu postavljeno diagnozo zmerna duševna manj razvitost ter akutna in prehodna psihotična motnja,

bolezensko stanje nasprotnega udeleženca je posledica njegove duševne motnje, zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti, saj ni zmožen presoje in nima uvida v svojo bolezensko, klinično sliko in potrebe po zdravljenju (je bolezensko nekritičen),

zaradi trenutnega stanja nasprotnega udeleženca je zdravljenje v psihiatrični ustanovi na oddelku pod posebnim nadzorom zaenkrat edina alternativa, saj je bolezensko nekritičen in nima uvida v potrebo po zdravljenju in jemanju predpisanih zdravil,

pri nasprotnem udeležencu ni možna druga, milejša oblika psihiatričnega zdravljenja, potrebna je uvedba medikamentozne terapije, za kar bo potrebno obdobje 2 mesecev, da bo nasprotni udeleženec dosegel vsaj delni uvid v svoje psihično stanje in bolezen.

8.Navedene dejanske ugotovitve po oceni sodišča druge stopnje dajejo podlago za zaključek, da so kumulativno podani vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

9.Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi bilo mogoče izvajati zdravljenje nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi v domačem okolju. Izvedenec je namreč potrdil, da druge oblike zdravljenja za nasprotnega udeleženca niso primerne, ker zavrača zdravljenje, niti ne razume pomena zdravljenja in ima bolezensko moten uvid.

10.Glede na njegovo duševno manjrazvitost tudi ni sposoben razumeti in dati soglasja k hospitalizaciji in v okolju brez zunanje prisile bi zdravljenje nedvomno v nekaj dnevih prekinil, njegovo stanje pa bi se še dodatno poslabšalo, tako da bi se lahko celo popolnoma izstradal ob upoštevanju, da zadnjih 14 dni pred hospitalizacijo ni več normalno jedel. Prav tako ni možna ambulantna ali nadzorovana obravnava, saj zdravila še niso ustrezno odmerjena, zlasti pa potrebuje nadzor čez cel dan, saj je kognitivno hendikepiran, prav tako ne more bivati na odprtem psihiatričnem oddelku, saj še ni pridobil zadostnega uvida v potrebo po zdravljenju, tako da bi z odprtega oddelka lahko pobegnil in bi se glede na omenjene spoznavne sposobnosti lahko tudi izgubil. Glede na navedeno je edini možen in utemeljen način zdravljenja za preprečitev ogrožanja, zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom.

11.Izrečeni ukrep v trajanju 2 mesecev je zato iz navedenih razlogov sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca v tolikšni meri, da ne bo več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, pa ga lahko psihiatrična bolnišnica odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).

12.Glede na obrazloženo, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. in v zvezi s 336. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1¹ Ur. l. RS, št. 16/2019 z veljavnostjo od 15. 4. 2019.

2² Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje življenje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 1. in 2. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

3³ Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, se s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.