Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dušana Taljata, Nova Gorica, na seji 12. marca 2009
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 368. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08) ter prvega in tretjega odstavka 291. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Zatrjuje, da izpodbijana ureditev, ki sestavo in predložitev davčnega obračuna na dan pred začetkom stečajnega postopka nalaga stečajnemu upravitelju, ni v skladu z načeli pravne države, z načelom enakosti pred zakonom in z načelom zaupanja v pravo. Meni, da je zakonodajalec stečajnega upravitelja neupravičeno določil za odgovorno osebo (ki mora sestaviti in predložiti davčnemu organu zadnji davčni obračun pred začetkom stečajnega postopka), da je zaradi tega stečajni postopek neupravičeno obremenil z dodatnimi stroški ter da je na drugi strani povsem neupravičeno razbremenil poslovodni organ stečajnega dolžnika. Zato naj bi bili stečajni upravitelji v primerjavi s prejšnjim poslovodstvom stečajnega dolžnika v neenakopravnem položaju. Za stečajnega upravitelja naj bi v primerjavi s poslovodnim organom določil tudi nesorazmerno višji standard skrbnosti, to je standard ustrezne profesionalne skrbnosti. V neskladju z načeli pravne države naj bi bilo tudi to, da Zakon stečajnim upraviteljem zgolj nalaga obveznost brez denarnega nadomestila za izpolnitev obveznosti.
2.Pobudnik tudi meni, da sta odmera in plačilo davka od dohodka pravnih oseb v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega prava, da se v stečajnem postopku zaščiti in maksimira vrednost v korist upnikov. Navaja, da poleg tega v praksi niti ni jasno, kako naj bi se sestavljali končni davčni obračuni in ali pomenijo unovčevanje premoženja in izterjava terjatev v stečaju ter delež neplačanih terjatev upnikov v glavni razdelitvi prihodek v obračunski bilanci. Zakonodajalec naj bi tudi brez razumnega razloga določil enake davčne obračune in letna davčna obdobja za podjetja v stečaju kot za delujoča podjetja. Ker naj bi v prvem delu stečajnega postopka stečajnemu dolžniku pretežno nastajali prihodki, v drugem delu pa izguba, naj bi bili stečajni dolžniki tudi onemogočeni pri uporabi zakonske možnosti pokrivanja davčne izgube.
3.Določbi tretjega odstavka 368. člena ZDavP-2 pobudnik očita, da je nejasna, ker naj ne bi bilo jasno, katera (redna, izredna) oziroma kakšna (po vsebini) poročila stečajnega upravitelja mora zavezanec predložiti davčnemu organu. Navaja, da v ZDavP-2 ni določbe, ki bi urejala kakršnokoli pristojnost davčnega organa v razmerju do stečajnega upravitelja. Meni, da se s tem vzpostavlja nezakonit dodatni nadzor države kot upnika, pri čemer te pravice drugi upniki nimajo.
4.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da je v več stečajnih postopkih določen za stečajnega upravitelja. Navaja, da kot stečajni upravitelj zastopa davčnega zavezanca, ki mora na podlagi drugega do petega odstavka 368. člena ZDavP-2 oddati ustrezen davčni obračun. Zatrjuje, da bi se v primeru, če bi bil v letnem ali končnem davčnem obračunu ugotovil dohodek za odmero davka, zmanjšala razdelitvena masa, kar bi zmanjšalo tudi nagrado stečajnemu upravitelju, predvsem pa višino poplačanih terjatev upnikov. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe razveljavi oziroma ugotovi, da so v neskladju z Ustavo.
5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
6.Izpodbijana ureditev iz drugega in četrtega do petega odstavka 368. člena ZDavP-2 določa obveznosti davčnega zavezanca v stečaju, ne pa upravitelja v stečajnem postopku (v nadaljevanju upravitelja). Upravitelj je sicer res zastopnik davčnega zavezanca, ki je v stečaju, vendar pa zato izpodbijana ureditev še ne posega neposredno v njegov pravni položaj. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, pa ne zadošča. Pravni interes za vložitev morebitne pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb bi v konkretnem primeru izkazoval davčni zavezanec v stečaju. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo.
7.Izpodbijane določbe prvega in drugega odstavka 291. člena ZFPPIPP ter tretjega odstavka 368. člena ZDavP-2 v zvezi z vsebino poročil ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.
8.Pobudnik zatrjuje, da Zakon za sestavo davčnega obračuna stečajnemu upravitelju ne priznava denarnega nadomestila. Izpodbijane določbe vprašanja nadomestil upravitelja ne urejajo. To vprašanje urejata 103. in 104. člen ZFPPIPP, ki pa ju pobudnik ne izpodbija.
9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik Predsednik