Jedro

Umske in osebnostne sposobnosti predlagateljice so prešibko razvite in tako nizke, da predlagateljica brez škode zase ni sposobna v celoti poskrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za prenehanje skrbništva ter nadalje odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2.Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagateljica zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev postopka predlagateljica uveljavlja s tem, da prvostopno sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu predlagateljice za pritegnitev novega izvedenca psihiatrične stroke ter za zaslišanje prič A. A. in B. B. Pritožba nadalje navaja, da je predlagateljici bila s sklepom delno odvzeta opravilna sposobnost zaradi shizofrenije, ne pa zaradi njene duševne manj razvitosti, kar kot razlog za postavitev pod skrbništvo v razlogih navaja prvostopno sodišče. Takšna presoja v postopku prenehanja skrbništva ni dopustna. Sodišče bi se moralo le osredotočiti na razloge, zaradi katerih je bila predlagateljici delno odvzeta opravilna sposobnost. V kolikor ti razlogi ne obstajajo bi moralo prenehati tudi skrbništvo nad predlagateljico. Da pa ti razlogi (duševna bolezen - shizofrenija) ne obstajajo pa izhaja že iz izvedenskega mnenja izvedenca dr. C. C., ker je duševna bolezen pri predlagateljici v očitno dalj časa trajajočem mirovanju, zaradi česar je predlagateljica zmožna popolnoma sama skrbeti zase. To bi lahko potrdili tudi predlagani priči A. A. (mama predlagateljice in njena sedanja skrbnica) ter B. B., s katero predlagateljica v skupnem gospodinjstvu že živi dalj časa. Predlaga spremembo oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Prvostopno sodišče je s sklepom N 13/2010 z dne 18. 4. 2011 v skladu s takrat veljavno določbo 44. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) predlagateljici delno odvzelo opravilno sposobnost. V navedenem sklepu je prvostopno sodišče kot razlog za delni odvzem opravilne sposobnosti navedlo duševno bolezen - shizofrenijo, ki je bila v navedenem obdobju ključni razlog za delni odvzem opravilne sposobnosti predlagateljici, ker je bila bolezen v izbruhu. Kot razlog za delni odvzem opravilne sposobnosti pa je navajalo tudi predlagateljičino duševno manj razvitost. Tako ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da je bila predlagateljici delno odvzeta opravilna sposobnost samo zaradi duševne bolezni - shizofrenije, temveč tudi zaradi predlagateljičine duševne manj razvitosti. Da pa ta obstaja še ob izdaji izpodbijanega sklepa pa povsem jasno izhaja iz izvedenskega mnenja psihiatra dr. C. C. z ustno dopolnitvijo na naroku. Izvedenec ugotavlja, da je pri predlagateljici že od otroštva dalje prisotna duševna manj razvitost, ki je stanje in ne bolezen, kar pomeni, da je z leti ni možno spremeniti v toliki meri, da bi predlagateljica lahko povsem samostojno funkcionirala. Umske in osebnostne sposobnosti predlagateljice so prešibko razvite in tako nizke, da predlagateljica brez škode zase ni sposobna v celoti poskrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Prvostopno sodišče ima tako prav, da okoliščine ki utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov predlagateljice, niso prenehale in tako tudi ni razloga za prenehanje skrbništva, za kar se zavzema predlagateljica.

5.Izvedensko mnenje že navedenega izvedenca je popolno in celovito in zato ni razloga za postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke, za kar se zavzema predlagateljica. Samo nestrinjanje v zvezi z izvedenskim mnenjem (ugotovitvi obstoja motnje v duševnem razvoju pritožba niti ne oporeka) pa tudi ni razlog za postavitev novega izvedenca. Z zaslišanjem prič A. A. (mame predlagateljice in njene sedanje skrbnice), s katero se srečuje občasno in B. B., ki v zadnjem obdobju živi skupaj s predlagateljico in ima z njo vsakodnevni stik pa prvostopno sodišče tudi ne more ugotavljati motnje v duševnem razvoju, ker je to v domeni izvedenca - psihiatra. Prvostopno sodišče je tako pravilno zavrnilo dokazna predloga predlagateljice za pritegnitev novega izvedenca v dokazni postopek in zaslišanje prič A. A. in B. B. ter tako prvostopnemu sodišču ni očitati procesne kršitve pravice do obravnavanja (42. člen ZNP-1 v zvezi 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

7.Predlagateljica s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1Skrbništvo nad osebo, ki je bila postavljena pod skrbništvo, preneha z odločbo sodišča, če so prenehali razlogi za skrbništvo.