Jedro

Predlagateljičino subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot krivično, protizakonito ter pristransko, v kar je usmerjena večina njenih navedb, ne nudijo podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče na Vrhniki vodi zapuščinski postopek po pok. A. A., umrli .... V postopku kot zakonita dediča po njej nastopata hči B. B. in sin C. C..

2.Dedinja je 6. 6. 2025 pri pristojnem prvostopenjskem sodišču podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predlogu se sklicuje na okoliščine, ki po njenem mnenju kažejo na sodničino neustrezno postopanje v postopku. Opisuje, kako sodedič zmanjšuje vrednost zapuščine, in navaja, da je neuspešno podala že več predlogov za omejitev ali preprečitev tovrstnih ravnanj. Sodnica tudi ni upoštevala njene zahteve za izdajo vmesnega sklepa, s katerim bi razdelila denarna sredstva, ki so del zapuščine, saj jih nujno potrebuje iz več opredeljenih razlogov. Sodnica ne želi izdati niti sklepa za odprtje sefa v hiši v Logatcu. Izdala je le sklep o založitvi predujma za izvršitelja v višini 800 EUR, kar je občutno preveč. Nejasno je tudi, kako bo izvršitelj postopal v zadevi. Meni, da sodnica nezakonito zadržuje zapustničine bančne izpiske NLB banke. Po preklicu naroka je sodnica izdala nerazumen sklep, da se obravnava prestavi za nedoločen čas. Skrbi jo, da se zadeva ne bo nikoli končala, ker to odgovarja sodediču. Razlog za sodničino postopanje namreč vidi v njenem sodelovanju z bratovo odvetnico, za kateri meni, da v ozadju vlečeta poteze v predlagateljičino škodo. Zastopa stališče, da samo zamenjava sodnice ne bi doprinesla k rešitvi situacije, saj gre za majhno sodišče, na katerem se vse sodnice poznajo, skupaj pijejo kavo in razpravljajo o vseh zadevah. Poleg tega na tem sodišču obravnavajo tudi druge njene zadeve. Dodaja, da je že podala nadzorstveno pritožbo, ki je bila zavrnjena. Predlaga, da se pristojnost prenese na drugo okrajno sodišče, vendar zaradi neugodnih sorodstvenih povezav ne na Okrajno sodišče v Postojno, zaradi teka drugega sodnega postopka pa ne na Okrajno sodišče v Kranju.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča.

5.Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, kar terja njihovo restriktivno razlago. Predlagateljičino subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot krivično, protizakonito ter pristransko, v kar je usmerjena večina njenih navedb, ne nudijo podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Predlagateljica konkretnih in utemeljenih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike pristojnega sodišča ter ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja, ni izkazala. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Zgolj dejstvo, da gre za majhno sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo in imajo stike oziroma med seboj komunicirajo, ne nudi zadostne podlage za sklep o obstoju opredeljenih razlogov za prenos pristojnosti. Sprejeto odločitev dodatno utemeljujejo navedbe iz predloga, iz katerih je sklepati, da predlagateljica kot (vsaj potencialno) sporno doživlja ravnanje vsakega sodišča, ki odloča v postopkih, v katerih je (bila) udeležena sama ali njeni družinski člani.

6.Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).a predlog za izločitev takega sodnika. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.