Jedro

Za skupno premoženje gre, kadar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe povrniti 330,48 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni Al. K. ne spada polovični solastninski delež parc. št. 212.S, stavbišče 61 m² k.o. ... in da je lastnik te nepremičnine do ½ A. K.. Posledično je zavrnilo zahtevek za odpis parcele od vl. št. 132 k.o. ... in odprtje novega vložka z vknjižbo lastninske pravice v korist A. K. in Al. K. vsakega do ½.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožniki so pravočasno vložili revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.Predlagajo, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po stališču sodišča je za odločitev bistvenega pomena, kdaj je bila stara hiša porušena in obnovljena. Sodišče je v postopku ugotovilo, da je F. L. z darilno pogodbo v letu 1960 prenesla lastninsko pravico na nepremičnini na mater pravdnih strank, da je zato nepremičnina predstavljala posebno premoženje matere pravdnih strank, ker pa je bila stara hiša porušena in obnovljena pred sklenitvijo darilne pogodbe, tožniki izločitvenega zahtevka ne morejo uveljavljati. Sodišče se pri tem sklicuje na izpovedbe prič. Tožniki menijo, da vprašanje, kdaj je bila stara hiša porušena in obnovljena, ni odločilnega pomena, temveč je odločilno, koliko je k obnovi hiše prispeval pokojni A. K., v zvezi s čimer imata posebno težo izpovedbi prič M. D. in A. D., ki sta povedala, da je hišo obnavljal pokojni A. K. Zaradi tega v sodbah nižjih sodišč manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in sodišče ni dokazno ocenilo izpovedbe navedenih prič.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP), ki je nanjo odgovorila. Toženka predlaga, da sodišče revizijo zavrne, tožnikom pa naloži povrnitev njenih stroškov odgovora na revizijo. Stališče tožnikov, da ni odločilen čas vlaganj, temveč koliko je k obnovi prispeval A. K., je zmotno. Pri vlaganjih sta namreč bistvena čas in lastnina oziroma kdo je vlagal in kdo je bil v času vlaganj lastnik nepremičnine. A. K. ni bil zakonec F. L., da bi na podlagi zakona pridobil solastniški delež, pa tudi na podlagi pravnega posla ne, saj dogovora o priznanju solastniškega deleža na račun prispevka, ni bilo, pa tudi zatrjevan ni bil. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče presoja utemeljenost tožbenega zahtevka le v skladu s tožbeno trditveno podlago (7. in 212. člen ZPP). V navedenem okviru sta sodišči druge in prve stopnje presojo utemeljenosti zahtevka omejili na oceno, ali sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje pokojnih zakoncev Al. in A. K. Za skupno premoženje gre, kadar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR).

7. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči pravilno presodili, da tožnikov stvarnopravni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice ni utemeljen. Resda je bila nepremičnina pridobljena v času trajanja zakonske zveze, a ne z delom zakoncev, temveč z darilom, ki je bilo dano izključno Al. K., zaradi česar ne predstavlja skupnega premoženja, temveč njeno posebno premoženje. Prav tako tožniki niso dokazali, da je nepremičnina zaradi znatnih vlaganj obeh zakoncev v obnovo stare hiše postala skupno premoženje zakoncev. Dokazni postopek je namreč pokazal, da je bila hiša obnovljena že v letu 1959, ko je bila še v lasti F. L. S tega vidika se torej okoliščina, ali so bila vlaganja izvedena po pridobitvi posebnega premoženja zakonca ali pred tem, izkaže za pravno pomembno. Zato je revizijski očitek o nepomembnosti časa vlaganj neutemeljen, s tem pa tudi očitek o izostanku razlogov o odločilnih dejstvih. Ker je izgradnjo in obnovo hiše financirala F. L., te dejanske ugotovitve pa na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP), revizijsko prikazovanje drugačnega dejanskega stanja ni mogoče upoštevati.

8. Glede na navedeno revizija ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

9. Tožniki, ki z revizijo niso uspeli, sami krijejo svoje stroške revizijskega postopka, toženki pa morajo povrniti njene stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški znašajo 330,48 EUR in obsegajo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost (razvidni iz odmere na list. št. 316 spisa). Odmerjeni so skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003), na katero napotuje prvi odstavek 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008; zakon je sicer razveljavljen, a se še vedno uporablja na podlagi 19. člena ZOdv-C). Le-te so tožniki dolžni plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP).