Jedro

Podjetnik lahko povsem normalno funkcionira tudi sam. V takem primeru je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je podjetnik, ki v svojem podjetju dela sam, iz tega ali onega razloga odsoten, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru (večjih) družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 22. 12. 2014. 2. Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil dolžnik. Navaja, da sodišče upravičenost razlogov za zamudo roka išče v navedbah o skrbnosti glede prejemanja pošte, ne pa v neseznanjenosti dolžnika s sodno pošiljko. Navaja, da mu je bila ta v času njegove odsotnosti skušana biti vročena, vendar mu zaradi odsotnosti ni bila, zato je bila opravljena vročitev s fikcijo. Pojasnjuje, da je izkazal, da se je s sodnim pisanjem seznanil šele, ko se je vrnil v domovino. Meni, da je treba upoštevati, da ni vedel, da bo proti njemu tekel sodni postopek, saj se je ta s sklepom o izvršbi šele začel. Vse dokler dolžniku sklep ni vročen, z njim ni seznanjen in torej ne more računati na morebitno vročitev sodnega pisanja. Sodišče se postavlja na stališče splošne skrbnosti in v svojih razlogih pravi, da bi morali gospodarski subjekti vedno računati s prejemom tožb in sklepov o izvršbi in da so tovrstne zamude rokov vedno v njihovem bremenu. Meni, da je takšno stališče prestrogo. Pojasnjuje, da je samostojni podjetnik fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost sam. Tako je tudi v konkretnem primeru, zato je jasno, da za določeno časovno obdobje, ko mora sam oditi na različne poti, pisanj ne bo mogel prevzemati. Zaradi daljše odsotnosti dolžnika kot samostojnega podjetnika, ki dejavnost opravlja sam, dolžnik s tem ni mogel biti seznanjen, ker obvestila ni videl, saj zanj tudi ni vedel. Dolžnik je izkazoval, da je rok zamudil, ker zanj sploh ni vedel, zanj pa ni vedel, ker se je v času poizkusa vročitve nahajal v tujini, za kar je priložil ustrezna potrdila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in ugovor obravnava kot pravočasen; podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopnemu sodišču. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) predvideva ustanovitev in obstoj podjetnika kot fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena ZGD ter 71. do 75. člen ZGD). Tako se predpostavlja, da podjetnik more in sme delovati samostojno, saj ZGD ne predpisuje, da bi moral imeti podjetnik še kakšne organe ali zaposlene osebe. Podjetnik lahko povsem normalno funkcionira tudi sam. V takem primeru je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je podjetnik, ki v svojem podjetju dela sam, iz tega ali onega razloga odsoten, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru (večjih) družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe(1). Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri presoji upravičenosti vzroka za zamudo ni upoštevalo, da so skrbnost in ukrepi na področju zagotavljanja vročitev lahko drugačni, če gre za podjetnika posameznika. Sodišče prve stopnje je torej izhajalo iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek; ocenjuje namreč, da glede na naravo stvari in okoliščine konkretnega primera sámo ne more dopolniti postopka (3. točka 365. člena ZPP in 355. člen v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva milejše materialnopravno izhodišče, kot to izhaja iz obrazložitve zgoraj, se opredeli tudi do drugih pravno pomembnih navedb dolžnika iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ponovno presodi njegovo utemeljenost. 7. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. sklep VSL II Cpg 714/2001 z dne 27. 9. 2001.