Jedro

Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014.

Izrek

I. Pritožba obsojenca V.S. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje predlog obsojenca V.S. za spremembo pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 ter pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017, v odločbah o kazni in za izrek ene same kazni kot neutemeljen zavrnil. O stroških kazenskega postopka je odločil, da se obsojenca na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprosti plačila vseh stroškov tega dela kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona.

2. Proti temu sklepu se je pritožil obsojenec V.S. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu ugodi in mu izreče eno samo kazen.

3. Predlog ni utemeljen.

4. V obravnavani zadevi gre za nepravo obnovo kazenskega postopka v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP. Po določbi drugega odstavka 407. člena ZKP sodišče z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen, če ugotovi, da je zoper istega obsojenca bilo v dveh ali več sodbah pravnomočno izrečenih več kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku iz veljavnega 53. in 55. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V prvem odstavku 55. člena KZ-1 je določeno, da se obsojencu izreče za vsa kazniva dejanja enotna kazen, če se mu sodi zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem zapora.

5. Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014. 6. Glede na zgoraj opisane pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca V.S. moralo zavrniti kot neutemeljeno, saj njegove navedbe v njej ne morejo spremeniti pravilne in zakonite odločitve sodišča prve stopnje.

7. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obsojenca oprostilo stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena in četrti odstavek 95. člena ZKP).