Jedro

Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta - zveznost) sodišče iz razlogov procesne ekonomije praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. V prvi vrsti vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih in na tej podlagi sprejemanje nepravilnih sodb.

Izrek

Za odločanje v tej kazenski zadevi se določi Okrožno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zoper obtoženo L. K. dne 18. 4. 2016 vložilo obtožnico, v kateri ji očita storitev kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju poslovne goljufije po 228. členu v zvezi z 38. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Okrožno sodišče v Ljubljani je v obravnavani zadevi opravilo predobravnavni narok, na katerem obtoženka krivde ni priznala.

2. Okrožna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče na Ptuju. V predlogu trdi, da se bo postopek pred Okrožnim sodiščem na Ptuju lažje izvedel kot pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ker pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. I K 21646/2015 obravnavajo istovrstna kazniva dejanja, ki naj bi bila izvršena na identičen način ter v istem časovnem obdobju.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Inštitut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnega pravila o določitvi krajevne pristojnosti iz 26. člena ZKP. Njegova uporaba je zato ob restriktivni razlagi upravičena le takrat, ko je na podlagi okoliščin v predlogu mogoče zaključiti, da bo predlagano sodišče postopek izvedlo očitno lažje.

4. Pritrditi je treba predlagateljici, da so v obravnavani zadevi podane okoliščine, ki narekujejo, da se bo postopek lažje in hitreje izvedel pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. Iz obrazložitve obtožnice, vložene zoper obtoženo L. K. (list. št. 111 spisa) izhaja, da se obtoženki očita pomoč pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki naj bi ga storili storilci, zoper katere teče kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Postopek zoper navedene obtožence se po odstopu zadeve vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju.

5. Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta - zveznost) sodišče iz razlogov procesne ekonomije praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. V prvi vrsti vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih in na tej podlagi sprejemanje nepravilnih sodb1. 6. V konkretni zadevi predlagateljica utemeljeno ugotavlja, da sta kazenski zadevi, ki se vodita pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in Okrožnim sodiščem na Ptuju v isti fazi postopka - v obeh zadevah je obtožnica postala pravnomočna, da gre v obeh primerih za identičen način izvršitve kaznivih dejanj, da je v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju predlagano, da se obtoženo L. K. zasliši kot pričo, ter da bo v obeh kazenskih postopkih treba zaslišati večje število istih prič.

7. V konkretnem primeru je tako podana koneksiteta med kaznivim dejanjem pomoči pri storitvi kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani očita obtoženi L. K. in kaznivimi dejanji poslovnih goljufij, ki se očitajo obtoženim M. Š., G. K. in J. Z., zoper katera je vložena pravnomočna obtožnica pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. Upoštevaje navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno pričakovati, da se bo postopek zoper obtoženo L. K. izvedel bistveno lažje pred Okrožnim sodiščem na Ptuju.

C.

8. Pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP so podani, zato je Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo.

1 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča I Ips 429/2006 z dne 21. 12. 2006 in I Kr 6085/2017 z dne 1. 6. 2017.