Jedro

Za začasno ureditev stanja z ustavitvijo gradnje je potrebno verjetno izkazati potrebo za takšno ureditev. Navedbe o škodi, ki jih gradnja povzroča zdravju in poslabšanju bivalnih razmer, ne zadostujejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 434/98-23 z dne 27.7.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo zahtevo, vloženo 12.7.2001, da z začasno odredbo ustavi gradbena, pleskarska in druga dela na objektu C.M.C., na parcelah št. 169/1, 566/1 in 170 k.o. F.v. Gradnja tega poslovnega objekta - trgovine z avtomaterialom in bifejem, je bila dovoljena z enotnim dovoljenjem za gradnjo z dne 21.4.1998, ki ga je izdala Upravna enota R. na K. investitorju C.M.C., podjetju za notranjo in zunanjo trgovino, d.o.o. Pritožbi tožnika in S.U. ter J. in A.Š. sta bili zavrnjeni z odločbo tožene stranke, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu. Njegova tožba je bila zavrnjena s sodbo sodišča prve stopnje, št. U 434/98-10 z dne 10.4.2001, o njegovi pritožbi zoper to sodbo (zadeva I Up 600/2001) pa vrhovno sodišče še ni odločilo.

Zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS), po kateri lahko tožnik zahteva začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe mora navajati in verjetno izkazati vse pogoje za njeno izdajo. Ker tožnik le navaja, da se gradnja objekta nadaljuje, da se bodo bivalne razmere poslabšale, ker gradnja škoduje zdravju in bo vrednost hiš padla, s tem ne izkazuje nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja, zato ni verjetno izkazana potreba za izdajo začasne odredbe.

V pritožbi tožnik navaja, da je solastnici S.U., verjetno pa tudi drugim, lastnik parcel, št. 566/1, 169/1 in 170 k.o. F.v. zagrozil, da bo prodal parcele "čefurjem" (misleč pri tem bogate Šiptarje), če se ne bodo nehali pritoževati. Morda to še ni nasilje, toda grožnja je solastnico in njenega partnerja prepričala. Prej normalna hiša postaja neke vrste jetnišnica, ker se nad njo kot oklep strmo dviga nova gradnja. Ne ve, zakaj bi zaradi dobička drugih trpel v vsem prostem času nadloge kot so težave z zrakom, hrupom, vodo in gostoto prometa, ob tem pa svojega stanovanja niti prodati ne more, ker tega ne želita solastnika. Meni, da bi mu moral vrednost stanovanja (40.000 DEM) povrniti investitor, odlog upravnega sodišča pa potrebuje zaradi civilnega postopka.

V odgovoru na pritožbo M.O., zastopnica investitorja, navaja, da je navedba o prodaji objekta izmišljena. Če bi res nameravali objekt prodati, bi to zaradi težav, ki jih imajo s tožnikom, storili že pred leti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo po 2. odstavku 69. člena ZUS in pogoje za njeno izdajo ugotavljalo na tej podlagi. Da bi bila potreba za začasno ureditev stanja, v tem primeru za ustavitev gradnje, verjetno izkazana, bi moral tožnik že v sami zahtevi navajati in verjetno izkazati dejanske okoliščine, na podlagi katerih uveljavlja potrebo, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Ni dovolj, če samo navaja, da gradnja škoduje zdravju in poslabšuje bivalne razmere, kar je sodišče prve stopnje pravilno razumelo kot uveljavljanje nastanka hujših škodljivih posledic, in na tej podlagi pravilno ugotovilo, da ni verjetno izkazana potreba, da bi z začasno odredbo ustavilo gradnjo.

V pritožbi tožnik uveljavlja še drugo dejansko podlago, ki naj bi po njegovem mnenju kazala na grozeče nasilje. Tudi če bi dejanska podlaga v tej smeri obstajala in bila verjetno izkazana, s takim ugovorom ni mogoče uspeti v pritožbenem postopku, saj mora tožnik vse pogoje za izdajo začasne odredbe navajati in verjetno izkazati že v zahtevi za njeno izdajo.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS.