Jedro

V skladu z 203. členom ZD sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, v kolikor pokojni ni zapustil nepremičnega premoženja. V predmetni zadevi je pokojni zapustil nepremično premoženje, dediči pa soglasja, da se zapuščinska obravnava ne opravi niso podali, zato je sodišče prve stopnje bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo.

V skladu z 220. členom ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediče tako veže le pravnomočen sklep in tako lahko dediči, v skladu z 205. členom ZD, podajo izjave do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za dediča po pokojnem razglasilo zunajzakonsko partnerko pokojnega, njegovo hči in sina, vsakega do 1/3 (I. točka izreka). V II. točki izreka je ugotovilo obseg zapuščine in v III. točki določilo čisti vrednosti zapuščine.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta dediča - sin in hči pokojnega po svojem pooblaščencu. Navajata, da je sodišče odločilo brez da bi opravilo zapuščinsko obravnavo in je sledilo zgolj podanim dednim izjavam, zaradi tega je sklep o dedovanju napačen, saj za dedinjo razglašena A. A. ni dedinja po pokojnem, ker ni živela z njim v pravno formalno veljavni zunajzakonski skupnosti, ki je pritožnika ne priznavata. Zaradi navedenega, v kolikor bi vedela, da se bo slednja prijavila k dedovanju, bi tudi temu nasprotovala. Zato je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, sklep o dedovanju je nepravilen in ga je potrebno spremeniti oz. razveljaviti. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo dedinja A. A. po svojem pooblaščencu nasprotuje pritožbi, vztraja, da je zunajzakonska partnerka pokojnega in ima po njem pravico do dedovanja. V kolikor dediča ne bosta priznala zunajzakonske skupnosti, bo o vprašanju in pravici dedinje odločalo sodišče. Za ugoditev predlogu pritožnikov, da naj sodišče za dediča razglasi zgolj pokojnikovega sina in hči, ni zakonske podlage, saj je v postopku postala sporna pravica do dedovanja, v takšnem primeru pa mora sodišče dediče napotiti na pravdo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen in 366. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD).

6. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče v predmetnem postopku po tem, ko je bila vložena smrtovnica, v smrtovnici navedene dediče pozvalo, da v izogib razpisu zapuščinske obravnave, v roku 15 dni sodišču posredujejo pisno dedno izjavo kdo je dedič, kdo bo prevzel zapuščino, prav tako naj sodišču sporočijo nove podatke, v kolikor se s slednjimi ne strinjajo in lahko sklenejo dedni dogovor. Na podlagi takšnega poziva so vsi trije dediči izpolnili listino, ki je bila priložena pozivu in se priglasili k dedovanju.

7. Dediči izjave o tem, da ni potrebno opraviti zapuščinskega postopka, niso podali.

8. V skladu z 203. členom ZD sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, v kolikor pokojni ni zapustil nepremičnega premoženja. V predmetni zadevi je pokojni zapustil nepremično premoženje, dediči pa soglasja, da se zapuščinska obravnava ne opravi niso podali, zato je sodišče prve stopnje bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo. Ker slednjega ni storilo, je kršilo postopkovne določbe ZD (10. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), s čemer je kršena tudi pravica strank do izjavljanja, tak postopek pa je tudi v nasprotju z zahtevami poštenega sojenja (6. člen ESČP)1. 9. V skladu z 220. členom ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediče tako veže le pravnomočen sklep in tako lahko dediči, v skladu z 205. členom ZD, podajo izjave do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Pritožnika sta tako v pritožbenem postopku prerekala dedno pravico A. A., s tem pa so izpolnjeni pogoji iz 1. točke drugega odstavka 210. člena ZD.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka razpisati zapuščinsko obravnavo in na njej razčistiti relevantna dejstva, ob upoštevanju navedb dedičev v pritožbi in odgovoru na pritožbo ter na to eventualno dediče napotiti na pravdo oziroma v zadevi ponovno odločiti.

11. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je razveljavitev sklepa utemeljena zato, ker samo ne more in ne sme, namesto sodišča prve stopnje, opraviti zapuščinske obravnave, s tem bi bilo namreč prekomerno poseženo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in na pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo, pa tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka, ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

1 J. Zobec , Pravdni postopek, zakon s komentarjem 3. knjiga Ur. list 2009 str. 303.