Jedro

Prvi odstavek 156. člena ZPP je jasen. Stranka mora ne glede na izid pravde nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Kot že pritožnica sama poudari, je naključje nekaj izven sfere posameznika, na kar sam niti nima vpliva. Pod ta pojem nesporno sodi tudi nenadna bolezen stranke. Slednje izhaja tudi iz Komentarja pravdnega postopka, ki nenadno bolezen stranke izrecno navaja med primeri naključij, ki se lahko pripetijo stranki. Z zdravniškim potrdilom, določenem v 115. členu ZPP, je tožnica upravičeno dosegla, da narok na sodišču ni bil opravljen. Potrdilo, kot je razvidno iz obrazca, je namenjeno ravno potrditvi nenadne oziroma nepredvidljive bolezni ali poškodbe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bolezen nekaj, kar je pričakovano. Kadar je bolezen predvidljiva, mora stranka tako ali tako svoj izostanek sporočiti toliko prej, da nasprotni stranki zaradi preklica naroka ali drugih procesnih dejanj sodišča ne nastanejo stroški. Stališče o nastanku in obveznosti povrnitve separatnih stroškov, ki ga je sodišče zavzelo in ustrezno obrazložilo, je tako pravilno. Pravilno je tudi obrazložilo, da na strani toženke ni krivdnega razloga, ampak naključje, ki se je njej primerilo. Ker je naključje (nenadna bolezen) na njeni strani, bi bilo za tožnika krivično, če bi takšno toženkino naključje moral nositi on v obliki stroškov, ki so mu nastali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženki naložilo plačilo separatnih pravdnih stroškov v višini 200,96 EUR, v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I.) in višji zahtevek tožnika zavrnilo (II).

2.Zoper sklep se iz razloga bistvene kršitve določb ZPP pritožuje toženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za povrnitev separatnih stroškov zavrne. Izpostavlja, da njena nenadna bolezen ne predstavlja naključja, kot je to zmotno opredelilo sodišče. Navaja več definicij naključja, med drugim poudarja, da naključje pomeni nekaj, kar je izven posameznikove sfere in njegovega vpliva. Bolezen namreč sodi med upravičene odsotnosti in ne predstavlja krivdnega razloga za izostanek iz naroka. Tožnica oporeka tudi priznani višini separatnih stroškov. Razlog odsotnosti je sporočila po elektronskem sporočilu 12. 2. 2024 (na dan naroka) ob 9.10 uri, ter naknadno posredovala še predpisan obrazec s strani osebne zdravnice. Če bi sodišče preklic odredilo takoj po prejemu sporočila, pooblaščenec tožnika še ne bi šel na pot in prevozni stroški ter strošek odsotnosti iz pisarne ne bi nastali. Iz Maribora do Ljubljane znaša pot 1 uro 20 minut, torej je bilo tudi obvestilo, ki ga je pooblaščenec tožnika prejel ob 10.18 uri pravočasno. Upoštevajoč, da je bil narok razpisan ob 12. uri. Nobenega dokazila ni, da je pooblaščenec pot do Trojan, za katero so mu bili priznani stroški, dejansko že prevozil. Slednjega sodišče tudi ni utemeljilo, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako iz sklepa ni razvidno zakaj je sodišče priznalo stroške prevoza tožniku. Čas, ki ga potrebuje za vožnjo iz A. do Ljubljane, je 41 minut. To, da ga je pooblaščenec obvestil o preklicu naroka ob 10.18 uri, je bilo pravočasno. Dejstvo, da je bil tožnik takrat že v Ljubljani, pa ne gre pripisati izvedbi naroka.

3.Tožnik odgovora na pritožbo ni podal.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Prvi odstavek 156. člena ZPP je jasen. Stranka mora ne glede na izid pravde nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Kot že pritožnica sama poudari, je naključje nekaj izven sfere posameznika, na kar sam niti nima vpliva. Pod ta pojem nesporno sodi tudi nenadna bolezen stranke. Slednje izhaja tudi iz Komentarja pravdnega postopka, ki nenadno bolezen stranke izrecno navaja med primeri naključij, ki se lahko pripetijo stranki. Z zdravniškim potrdilom, določenem v 115. členu ZPP, je tožnica upravičeno dosegla, da narok na sodišču ni bil opravljen. Potrdilo, kot je razvidno iz obrazca, je namenjeno ravno potrditvi nenadne oziroma nepredvidljive bolezni ali poškodbe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bolezen nekaj, kar je pričakovano. Kadar je bolezen predvidljiva, mora stranka tako ali tako svoj izostanek sporočiti toliko prej, da nasprotni stranki zaradi preklica naroka ali drugih procesnih dejanj sodišča ne nastanejo stroški. Stališče o nastanku in obveznosti povrnitve separatnih stroškov, ki ga je sodišče zavzelo in ustrezno obrazložilo, je tako pravilno. Pravilno je tudi obrazložilo, da na strani toženke ni krivdnega razloga, ampak naključje, ki se je njej primerilo. Ker je naključje (nenadna bolezen) na njeni strani, bi bilo za tožnika krivično, če bi takšno toženkino naključje moral nositi on v obliki stroškov, ki so mu nastali.

6.Pritožnica nadalje nasprotuje višini odmerjenih separatnih stroškov tožnika. Prvi odstavek 163. člena ZPP določa, da sodišče o povrnitvi stroškov odloči na izrecno zahtevo stranke brez obravnavanja. To pomeni, da o posameznih predpostavkah predloženih stroškovnikov ne razpravlja in dokaznega postopka ne izvaja. Presodi le, če je stroškovni zahtevek glede na podatke spisa utemeljen ali ne ter v sklepu poda razumno obrazložitev. Ravno to je sodišče v obravnavani zadevi tudi storilo, pri tem pa pravilno izhajalo iz pravočasnega in opredeljenega stroškovnika z dne 12. 2. 2024. Pri tem očitane kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni storilo. Iz sklepa je namreč razvidno katere stroške je tožniku priznalo in v kakšni višini, zato je odločitev mogoče preizkusiti. Skladno z ustaljeno sodno prakso zadostuje, da sodišče pri obrazložitvi odločitve o stroških pojasni, kateri del stroškovnika ni sprejelo in zakaj je tako ravnalo. Nasprotno pa ni dolžno posebej razlagati zakaj s predloženim stroškovnikom soglaša in mu sledi. V obravnavani zadevi je sodišče ustrezno pojasnilo zakaj je bila na naroku obvezna tudi prisotnost tožnika in posledično, kot potrebni priznani (še) njegovi stroški prevoza. Skrbno je upoštevalo tudi, da so priglašeni previsoki stroški.

7.Pritožničine navedbe o tem, da je bila njena prošnja za preklic podana pravočasno, uraden preklic s strani sodišča pa prepozno in njena pojasnjevanja o razdalji in času potovanja med Mariborom oz. A. do Ljubljane, so neutemeljene. Pritožbeno sodišče meni, da je povsem skrbno ravnanje tožnika in njegovega pooblaščenca, da sta se na narok odpravila pravočasno. Takšno postopanje je povsem življenjsko in pričakovano, zlasti zaradi nepredvidljivosti prometa, zagotovitve ustreznega parkirišča in (tudi) morebitnega predhodnega sestanka pred narokom. V zvezi z očitki o nepravočasnem ukrepanju sodišča pri obveščanju strank glede preklica naroka, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je obravnavana zadeva le ena izmed številnih zadev, ki jih sodišče dnevno obravnava. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bilo ustrezno poskrbljeno, da je bilo elektronsko sporočilo (posredovano uradu sodišča) ažurno posredovano pravdnemu oddelku sodišča ter nato naprej odgovorni osebi (sodnici), ki je pod nujno odredila preklic naroka. Takoj za tem je bilo obvestilo o preklicu posredovano tožnikovemu pooblaščencu. Sodišču tako ni očitati neskrbnega ali prepočasnega ravnanja.

8.Glede na povedano in upoštevajoč, da po uradni dolžnosti upoštevne kršitve postopka niso podane (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9.Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1V nadaljevanju sodišče.

2Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika beseda nenaden pomeni nekaj, kar nastopi v trenutku, naenkrat, nepričakovano oz. nepredvideno.

3Glej komentar k 156. členu na str. 42, N. Betetto, Komentar pravdnega postopka, 2. knjiga, Uradni list, GV Založba, 2005.

4Npr. v naprej napovedano zdravljenje.

5N. Betetto, Komentar pravdnega postopka, 2. knjiga, Uradni list, GV Založba, 2005, str. 55-56.

6Glej sklep VSRS III Ips 34/2015 in sklep VSL II Cp 1952/2021.

7Glej l. št. 70 - 72.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 115, 115/2, 156, 156/1, 163, 163/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.