- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 472/2025
ECLI:SI:VSLJ:2025:II.CP.472.2025 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Drži, da mora sodišče zahtevek tožeče stranke vselej presoditi po vseh pravnih podlagah, ki v konkretnem primeru pridejo v poštev. Vendar pa to pravilo ni absolutno, saj je sodišče navedeno presojo dolžno opraviti (le) v okviru podane trditvene podlage (prim. 7. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je preučilo tožbo in vse nadaljnje vloge tožnic, iz katerih izhaja, da zatrjujeta, da je treba prvotnega kreditojemalca šteti za potrošnika, potrošnici pa sta tudi tožnici. Izrecno in izključno se sklicujeta zgolj na evropsko in nacionalno potrošniško zakonodajo, to je na Direktivo 93/13 ter predvsem na 23. in 24. člen ZVPot in na tam opredeljene pravne standarde pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti. Kot je obrazloženo zgoraj, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da prvotni kreditojemalec ni bil potrošnik in da tudi tožnici nista potrošnici, zato navedenih predpisov za presojo zahtevkov v tem konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo o glavni stvari.
Obrazložitev
1.Po predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje 4. 10. 2024 izdalo sklep, s katerim je do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku odložilo odplačevanje kredita po pogodbi o dolgoročnem deviznem kreditu v CHF št. 000 (list. št. 24). Zoper sklep o začasni odredbi je toženka podala ugovor (list. št. 32), z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo, izdano začasno odredbo razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
2.Tožnici po svojem pooblaščencu sklep izpodbijata v celoti iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava navajata, da ne drži ugotovitev, da prvotni kreditojemalec A. A., pravni prednik prve tožnice, ni nastopal kot potrošnik, ter da je kredit vzel z namenom opravljanja poklicne ali pridobitne dejavnosti. Kredit je vzel z namenom osebne potrošnje pomagati hčerki pri pričetku njene poslovne poti, nikakor pa ni imel z nepremičnino namena opravljati poklicne ali pridobitne dejavnosti in je v tej nepremičnini nikoli ni opravljal, saj je bil v času najema kredita že v pokoju. Nikoli tudi ni prejemal najemnine za lokal. Skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot) se kot potrošnik šteje fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne in pridobitne dejavnosti. Tudi če je bil namen tu obravnavanega kredita nakup gostinskega lokala, to ne pomeni, da je kreditojemalec vzel kredit z namenom opravljanja poklicne in pridobitne dejavnosti. Ravno nasprotno, kredit je bil vzet z namenom nakupa nepremičnine in ne za opravljanje poklicne ali pridobitne dejavnosti. V gostinskem lokalu, ki je bil kupljen iz kreditnih sredstev, od nakupa dalje dejavnost opravlja družba B. in ne kreditojemalec. Zato ga gre šteti za potrošnika in mu pripada pravno varstvo skladno z ZVPot in Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13). V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Nadalje navaja, da izpodbijani sklep nima nikakršnih ugotovitev in razlogov glede izpolnjene oziroma neizpolnjene pojasnilne dolžnosti toženke do kreditojemalca. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti, ne glede na dejstvo, ali tožnici šteje za potrošnici ali ne, saj je od tega odvisno, ali je toženka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in posledično ali obstoji terjatev tožnic. Toženka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti in je ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Ničen pogodbeni pogoj, ki pomeni ključno, osrednjo sestavino pogodbe, pa ima vselej za posledico ničnost celotne pogodbe. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja, ali je bila pojasnilna dolžnost ustrezno izpolnjena in posledično do ravnanja skladno z načelom vestnosti in poštenja, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožnici predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in toženkin ugovor zoper sklep o začasni odredbi zavrne, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglašata pritožbene stroške.
3.V odgovoru na pritožbo toženka pritožbene navedbe prereka, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Toženka je zoper sklep o začasni odredbi, s katerim je sodišče ustavilo plačevanje obrokov po kreditni pogodbi, ugovarjala z navedbami, da je sodišče izhajalo iz napačne predpostavke, da sta tožnici potrošnici. Kreditna pogodba je bila sklenjena in kredit najet za nakup gostinskega lokala, torej v svojstvu opravljanja gospodarske dejavnosti, zato tožnicama ni mogoče nuditi pravnega varstva na podlagi določb potrošniškega prava vključno z Direktivo 93/13.
6.Sodišče prve stopnje je pri odločanju navedeni ugovor sprejelo ter ugotovilo, da tožnici svoje zahtevke utemeljujeta na predpisih o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji, ki jih ureja Direktiva 93/13 v povezavi z nacionalnim pravom, to je ZVPot-1. Soglašalo je s tožnicama, da mora imeti potrošnik načeloma že med pravdnim postopkom možno doseči začasno ustavitev nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti, če za verjetno izkaže ničnost pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev in terjatev za vračilo na nični podlagi, a je kot bistveno okoliščino štelo, da navedeno velja zgolj za potrošnike. Potrošnik v smislu citiranih predpisov pa je fizična oseba, ki pridobiva in uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne in pridobitne dejavnosti. Nadalje je ugotovilo, da je prvotni kreditojemalec, pravni prednik (o0de) prve to7Enice pogodbo sklenil kot fizi0Dna oseba, a to ni dovolj za kvalifikacijo kreditojemalca kot potro61nika. Namerno v 2. 0Dlenu kreditne pogodbe je navedeno, da je kreditojemalec sredstva porabil za nakup gostinskega lokala, kar s strani to7Enic ni bilo prerekano. V tem lokalu je vse od nakupa dejavnost opravljala dru7Eba B., katere edina dru7Ebenica je prva to7Enica. Zaklju0Dilo je, da je bil namen sklenitve kreditne pogodbe nakup gostinskega lokala, ter da ni 61lo za zadovoljevanje posameznikovih lastnih potreb v smislu lastne (osebne) potro61nje. Zato prvotnega kreditojemalca kot tudi to7Enic ni 61telo za potro61nike, posledi0Dno to7Enici nista za verjetno izkazali, da bo v konkretnem primeru treba uporabiti doloDbe Direktive in ZVPot, saj te varujejo le potro61nike. Ker sta to7Enici terjatev oprli zgolj na navedena doloDila, je za verjetno nista izkazali.
7.Prito7Ebeno sodi610De ugotavlja, da je odlo0Ditev sodi610Da prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu, zato razlogov za tak61no odlo0Ditev ne bo ponavljalo, ampak se v nadaljevanju izreka do prito7Ebenih navedb.
Glede zmotne uporabe materialnega prava
8.V tem delu to7Enici dobesedno povzemata, kar sta navedli v odgovoru na ugovor (list. 61t. 65), na njune navedbe pa je odgovorilo 7Ee sodi610De prve stopnje. Tudi prito7Ebeno sodi610De ugotavlja, da iz kreditne pogodbe (A3) izrecno izhaja, da bo kreditojemalec sredstva kredita do vi1ine 0Diste vrednosti kredita porabil za nakup gostinskega lokala. Pri 0Dem to7Enici v postopku ne trdita, da bi sredstva prvotni kreditojemalec ali pa sedaj to7Enici porabili kako druga0De kot za nakup gostinskega lokala, npr. da bi ga porabili za osebno potro61njo. Prito7Ebeno razlogovanje, da so sredstva kredita 1la za nakup nepremiDnine in ne za opravljanje dejavnosti, ni pravilno. Sodi610De prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bila sredstva porabljena za nakup nepremiDnine za opravljanje poklicne oziroma poslovne dejavnosti, ki jo je to7Enikova h0Derka, sedaj prva to7Enica, opravljala v tem lokalu 7Ee prej. Neutemeljene so zato prito7Ebene navedbe, da je prvotni kreditojemalec kredit po kreditni pogodbi najel izven poklicne in pridobitne dejavnosti, zato se 61teje kot potro61nik in mu gre pravno varstvo skladno z Direktivo 93/13 in ZVPot. Sodi610De prve stopnje je materialno pravo pravilno uporabilo.
Glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
9.Pritrditi gre prito7Ebi, da sodi610De prve stopnje ni ugotavljalo okoli1In, na kak1en na0Din je bila izpolnjena pojasnilna dol7Enost to7Enke kot banke do prvotnega kreditojemalca. Tudi gre pritrditi prito7Ebi, da 0De je bila pojasnilna dol7Enost opravljena v nasprotju z na0Delom vestnosti in po61tenja, gre lahko za ni0Den pogodbeni pogoj, ki bi lahko imel za posledico ni0Dnost celotne pogodbe. Vendar pa ni mo7Eno pritrditi prito7Ebi v delu, da bi se sodi610De prve stopnje moralo opredeliti do razlogov glede izpolnjene pojasnilne dol7Enosti, ne glede na dejstvo, ali to7Enici 61teje za potro61nici ali ne, saj je od tega odvisno, ali je to7Enka ravnala v nasprotju z na0Delom vestnosti in po61tenja, posledi0Dno pa, ali je izkazana verjetnost obstoja terjatve to7Enic. To7Enici torej v prito7Ebi zatrjujeta, da bi sodi610De prve stopnje moralo ugotavljati okoli1Ine izpolnitve pojasnilne dol7Enosti po splo1nih doloDilih o niDnosti, 0De je 7Ee ni ugotavljalo po doloDilih ZVPot in Direktive 93/13, ker je 61telo, da prvotni kreditojemalec kredita ni vzel kot potro61nik. Tudi na ta o0Ditek je sodi610De prve stopnje odgovorilo, in sicer, da Direktiva 93/13 in ZVPot varujeta le potro61nike in nalagata opravo pojasnilne dol7Enosti v obsegu, kot ga to7Enici tudi zatrjujeta. Vendar nista za verjetno izkazali, da bo v konkretnem primeru mogo0De uporabiti navedena predpisa, obenem pa sta terjatev oprli prav nanju.
10.DrEi, da mora sodi610De zahtevek toEe0De stranke vselej presoditi po vseh pravnih podlagah, ki v konkretnem primeru pridejo v po1tev. Vendar pa to pravilo ni absolutno, saj je sodi610De navedeno presojo dol7Eno opraviti (le) v okviru podane trditvene podlage (prim. 7. Len Zakona o pravdnem postopku - ZPP). PritoEbeno sodi610De je preu0Dilo toBo in vse nadaljnje vloge toEnic, iz katerih izhaja, da zatrjujeta, da je treba prvotnega kreditojemalca 61teti za potro61nika, potro61nici pa sta tudi toEnici. Izrecno in izkljuDno se sklicujeta zgolj na evropsko in nacionalno potro61ni1ko zakonodajo, to je na Direktivo 93/13 ter predvsem na 23. in 24. Len ZVPot in na tam opredeljene pravne standarde pravilno izpolnjene pojasnilne dol7Enosti. Kot je obrazloEeno zgoraj, je sodi610De prve stopnje pravilno ugotovilo, da prvotni kreditojemalec ni bil potro61nik in da tudi toEnici nista potro61nici, zato navedenih predpisov za presojo zahtevkov v tem konkretnem primeru ni mogo0De uporabiti. Navedeni evropski in nacionalni predpisi pa postavljajo standarde za pravilno opravljeno pojasnilno dol7Enosti v smislu poostrenega (ve0Djega) varovanja potro61nikov in njihovih pravic. Ali kot toEnka pravilno navaja v ugovoru zoper za0Dasno odredbo, to je, da je bila kreditna pogodba sklenjena v svojstvu opravljanja gospodarske dejavnosti za poslovno oziroma tr7Eno udejstvovanje z namenom pridobivanja dobi0Dka, ter da posledi0Dno toEnicama ni mogo0De nuditi pravnega varstva na podlagi doloDb potro61ni1kega prava. Da bi bila kreditna pogodba niDna po kak1ni drugi pravni podlagi, pa v postopku pred sodi610Dem na prvi stopnji nista zatrjevali. Ugotoviti gre, da tudi pritoEbni o0Ditek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ni utemeljen.
11.Ob povedanem je pritoEbeno sodi610De, ker tudi ni na1lo kr1itev, na katere pazi po uradni dol7Enosti, pritoEbo toEnic kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. to0Dka 365. Lena ZPP v zvezi s 15. Lenom Zakona o izvr1bi in zavarovanju, ZIZ).
12.Odlo0Ditev o stro1kih pritoEbenega postopka je pridr7Eana za kon0Dno odlo0Dbo (154. Len v zvezi s 165. Lenom ZPP in 15. Lenom ZIZ).
-------------------------------
1Pred njim pa Zakon o varstvu potro61nikov (ZVPot), ki je veljal v času sklenitve sporne kreditne pogodbe.
213. to0Dka obrazlo7Eitve.
Zveza:
Zakon o varstvu potro61nikov (1998) - ZVPot - člen 23, 24 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5.aprila1993 o nedovoljenih pogojih v potro61ni1kih pogodbah - člen 1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodi610De sprejelo vsebinsko enako stali1De o procesnih oz. materialnopravnih vpra1anjih.