Jedro

V konkretnem primeru je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga na Okrajno sodišče v Domžalah tožnika kot subsidiarnega tožilca. Okrožno državno tožilstvo je namreč s sklepom zavrglo kazensko ovadbo tožnika zaradi povzročitve splošne nevarnosti in odvetnico zaradi krive izpovedbe, oviranja pravosodnih organov in poškodovanja tuje stvari, saj utemeljen sum storitve kaznivih dejanj ni bil podan. Iz dokumentacije v zvezi z ovadbo tožnika niso bile izkazane okoliščine, ki jih je navajal. V skladu z navedenim tožnik kot subsidiaren tožilec v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo obtožnega predloga. Gre za neizpolnjevanje objektivnega pogoja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije - Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. I U 80/2011-12 z dne 4. 7. 2011 in v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbami v upravnem sporu zoper odločbe Upravnega Sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št.: Bpp 432/2011-2 z dne 22. 8. 2011, Bpp 418/2011-2 z dne 1. 8. 2011 in Bpp 407/2011-4 z dne 2. 8. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 31. 8. 2011 vložil pritožbo zoper naveden sklep in odločbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani in hkrati podal prošnjo za dodelitev BPP. Uveljavljal je tudi oprostitev plačila sodnih stroškov in sodnih taks v zadevi. Priložil je odločbo CSD Domžale z dne 30. 8. 2011 iz katere je razvidno, da je upravičen do denarne socialne pomoči od 1. 9. 2011 do 29. 2. 2012, zato v postopku ni bilo treba ugotavljati tožnikovega finančnega položaja na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na prvi in tretji odstavek 24. člena ZPBB. Tožnik prosi za dodelitev BPP v upravnem sporu med drugim zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. I U 80/2011-12 z dne 4. 7. 2011, s katerim sta bila zavržena tožnikova pritožba zoper sklep istega sodišča opr. št. I U 80/2011-10 z dne 19. 5. 2011 in predlog za podaljšanje roka za pritožbo. Sodišče je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker tožnik ni izkazal da ima opravljen pravniški državni izpit in pritožbe tudi ni predložil po pooblaščencu na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Podaljšanje roka za pritožbo ni mogoče, saj je ta na podlagi prvega odstavka 333. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zakonsko določen prekluziven rok. Glede na navedeno tožena stranka meni, da ni pričakovati, da bi lahko tožnik s pritožbo v danem primeru uspel in je tako pritožba očitno nerazumna v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

3. Tožnik je vložil tudi prošnjo za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbi Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. Bpp 432/2011-2 z dne 22. 8. 2011 in Bpp opr. št. 418/2011-2 z dne 1. 8. 2011. Prošnja je bila zavrnjena, ker niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZUS-1, saj pritožba zoper sodbo ni dopustna. Dopustna je le, če je sodišče samo ugotavljalo drugačno dejansko stanje.

4. Tožnik je vložil tudi prošnjo za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. Bpp 407/2011-4 z dne 2. 8. 2011 v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 491/2011 z dne 6. 6. 2011 s katero je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga na Okrajno sodišče v Domžalah tožnika kot subsidiarnega tožilca. Okrožno državno tožilstvo je namreč s sklepom z dne 24. 11. 2010 na podlagi 161. člena Zakona o kazenskem postopku zavrglo kazensko ovadbo tožnika z dne 12. 10. 20110 zoper A.A. zaradi povzročitve splošne nevarnosti in odvetnico B.B. zaradi krive izpovedbe, oviranja pravosodnih organov in poškodovanja tuje stvari, saj utemeljen sum storitve kaznivih dejanj ni bil podan. Iz dokumentacije v zvezi z ovadbo tožnika niso bile izkazane okoliščine, ki jih je navajal. V skladu z navedenim tožnik kot subsidiaren tožilec v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo obtožnega predloga. Gre za neizpolnjevanje objektivnega pogoja (24. člen ZBPP) za dodelitev BPP, ki mora biti izpolnjen ob izpolnjenem finančnem pogoju. V skladu z navedenim je tožena stranka tožnikovo prošnjo na podlagi določbe prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, zavrnila.

5. Tožnik je oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

6. Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijanimi odločbami in sklepom Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani. Prosi tudi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč, ker je neuka stranka. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Tožniku je kršena pravica do pravnega varstva. Pravna pomoč, ki jo sodišče nudi po izteku rokov, je nekoristna. Tožnik nima finančnih sredstev za odvetnika. Prosi tudi za nujno reševanje njegovih zadev. Tožnik je prejemnik socialne podpore in prosi sodišče za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

7. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v primeru vseh izpodbijanih odločb in sklepov odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, niso izkazani. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišče v vseh štirih izpodbijanih zadevah ni izkazan in se sodišče strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe in sklepov. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBBP so tako izpodbijane odločbe ter sklep pravilni in zakoniti. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo Republike Slovenije in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka tudi pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

10. Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli brezplačno pravno pomoč. To njegovo prošnjo je obravnaval pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču Republike Slovenije in jo z odločbo Bpp 527/2011-2 (predmetna zadeva je bila združena v skupno obravnavo) z dne 19. 12. 2011, zavrnil. 11. Neutemeljen pa je tudi predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 12. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.