Jedro

Pogoja za razveljavitev prodaje na javni dražbi sta dva in morata obstajati kumulativno, predlog upnika in pa s strani sodišča diskrecijska pravica presoje ostalih konkretnih okoliščin o smotrnosti razveljavitve. V primeru razveljavitve prodaje mora sklep vsebovati vse razloge.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 1. 2022 v zvezi s popravnim sklepom opr. št. 0293 In 1114/2009 z dne 11. 2. 2022 prodajo 1/3 nepremičnine parc. št. 1 k.o. ..., 1/3 nepremičnine parc. št. 2 k.o. ... in 10/54 nepremičnine parc. št. 3 k. o. ..., ki se je izvršila dne 11. 3. 2020, in sklep Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. 114/2009 z dne 16. 6. 2021 glede 1/3 nepremičnine parc. št. 1 k. o. ..., 1/3 nepremičnine parc. št. 2 k. o. ... in 10/54 nepremičnine parc. št. 3 k. o. ..., prodanih za znesek v višini 24.758,26 EUR, razveljavilo.

2. Zoper sklep z dne 25. 1. 2022 je druga upnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala višjemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo pošlje v nadaljnjo postopanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je izpodbijani sklep izdan v nasprotju z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju in podatki spisa. Navaja, da vse nepremičnine niso bile prodane na dražbi dne 11. 3. 2020, ampak tudi na dražbi dne 14. 10. 2020, kot tudi niso bile prodane za znesek, kot izhaja iz sklepa. Pritožbi je potrebno ugoditi že iz tega razloga. Iz sklepa sicer izhaja, da kupec A. A. ni plačal kupnine, zato je sodišče na predlog upnika pozvalo naslednjega najugodnješega ponudnika za nakup nepremičnin, ki pa je sodišče obvestil dne 20. 12. 2021, da kupnine ne bo plačal. Upnica glede poziva najugodnješemu ponudniku za nakup nepremičnin smatra, da gre za dražitelja C. C. Kot kupec na javni dražbi dne 11. 3. 2020, kjer je bila prodana 1/3 parc. 1 k.o. ... za ceno 4.800,62 EUR, je sodeloval tudi zakoniti zastopnik gostilne B. d. o. o., ki se je priglasil za izklicno ceno 725,62 EUR, potem pa kupnine ni zvišal, ampak je kupnino zviševal C. C. (iz 725,62 EUR na 4.800,62 EUR), A. A. pa se je kot predkupni upravičenec prijavil na ponujeno kupnino in je jasno, da je s tem izigraval postopek, saj potem ni želel plačati kupnine kot naslednji najugodnješi ponudnik.

Prav tako je na javni dražbi, ki je potekala dne 14. 10. 2020 kot nadaljevanje dražbe z dne 11. 3. 2020, sodeloval tudi zakoniti zastopnik gostilne B. d. o. o., kjer sta bili prodani 1/3 parc. 2 k. o. ... za ceno 12. 660,44 EUR in 10/54 parc. št. 3 k. o. ... za ceno 7.297,20 EUR. Zakoniti zastopnik gostilne B. d. o. o. se je na parc. št. 2 k. o. ... priglasil za izklicno ceno 1.330,44 EUR in jo potem zvišal na 1.530,44 EUR, potem pa kupnine ni več dvigoval, ampak jo je zviševal C. C. na 12.660,44 EUR (izklicna cena je bila 1.330,44 EUR), A. A. pa se je kot predkupni upravičenec prijavil na ponujeno kupnino, in je jasno da je s tem izigraval postopek, saj potem ni želel plačati kupnine kot naslednji naj ugodnejši ponudnik. Prav tako se je zakoniti zastopnik gostilne B. d. o. o. pri parc. št. 3 k. o. ... priglasil za izklicno ceno 149,10 EUR, ki kupnine ni več dvigal, ampak jo je zviševal C. C. na 7.297,20 EUR (izklicna cena je bila 149,10 EUR). A. A. pa se je kot predkupni upravičenec prijavil na ponujeno kupnino, ko je jasno, da je s tem izigraval postopek, saj potem ni želel plačati kupnine kot naslednji najugodnejši ponudnik. Iz obrazložitve sklepa z dne 25. 1. 2022 ne izhaja, da je sodišče k plačilu kupnine, za katero se je priglasil zakoniti zastopnik gostilne B. d. o. o., pozvalo gostilno B. d. o. o. in sodišče ni tako ravnalo skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju, sploh ker je prvi upnik predlagal, da se pozove drugega kupca, ki pa je tudi gostilna B. d. o. o. in ne zgolj C. C. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma višje sodišče navaja, da izpustitev datuma nadaljevanja dražbenega naroka v izreku ni vplivala na samo odločitev. Prav tako je napačni zapis vrednosti prodanega zneska sodišče prve stopnje že popravilo s popravnim sklepom. V tem delu bistvena kršitev postopka ni podana.

5. Glede same odločitve o pritožbi pa v nadaljevanju višje sodišče navaja.

6. V konkretnem primeru držijo pritožbene trditve glede poteka naroka tako dne 11. 3. 2020 kot poteka naroka dne 14. 10. 2020. Iz zapisnika naroka z dne 11. 3. 2000 izhaja, da so v zvezi s prodajo parc. št. 1 do solastnega deleža 1/3 k. o. ..., sodelovali C. C., D. D. kot zakoniti zastopnik za vplačnika varščine gostilne B. d. o. o. ter A. A. Nadalje iz zapisnika izhaja, da so vsi trije priglasili na izklicno ceno to je 725,62 EUR, nadalje pa, da je najvišjo ceno ponudil C. C., A. A. pa se je priglasil kot predkupni upravičenec za ponujeno kupnino v višini 4.800,62 EUR. Na istem naroku je sodišče s sklepom domaknilo nepremičnino kupcu A. A. za ceno 4.800,62 EUR. Iz zapisnika o nadaljevanju tretje javne dražbe dne 11. 3. 2022 izhaja, da so se za oklicano nepremičnino parc. št. 2 k. o. ... za izklicno ceno 1.330,44 EUR kot kupci priglasili vsi plačniki varščine, to je C. C., zakoniti zastopnik D. D. za gostilno B. d. o. o. in A. A. Kot najboljši kupec je nastopil C. C. za kupnino v višini 12.660,44 EUR, pri tem pa se je predkupni upravičenec A. A. priglasil kot upravičenec. Iz zapisnika nadalje izhaja, da so se za oklicano nepremičnino parc. št. 3 k. o. ... za izklicno ceno 149,10 EUR kot kupci priglasili vsi trije plačniki varščine, kot tudi za prejšnjo nepremičnino, s tem, da je zakoniti zastopnik podjetja gostilna B. d. o. o. zvišal vrednost na 154,10 EUR, za njim pa C. C. ponudil 7.297,20 EUR, predkupni upravičenec A. A. pa se je na ponujeno kupnino priglasil kot kupec.

S sklepom o domiku z dne 16. 4. 2021 je sodišče prve stopnje solastni delež do vseh treh nepremičnin domaknilo najboljšemu ponudniku A. A. Ker v skladu z odredbo in podaljšanim rokom za plačilo kupnine kupnina ni bila plačana, je sodišče prve stopnje dne 11. 11. 2021 pozvalo oba upnika, da podata predlog v skladu s tretjim odstavkom 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upnica Republika Slovenija je dne 18. 11. 2021 podala predlog, da naj sodišče pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ in jim določi rok za položitev kupnine. Iz spisa sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 8. 12. 2021 pozvalo C. C. na plačilo kupnine, vendar pa je ta z dopisom z dne 20. 12. 2021 po svojih pooblaščencih navedel, da ne bo plačal kupnine. Iz spisa prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje potem, ko je prejelo izjavo C. C. z dne 20. 12. 2021, pozvalo še naslednjega kupca dražitelja, to je gostilno B. d. o. o. na plačilo kupnine, čeprav je prvi upnik predlagal, da se pozove drugega kupca, ki pa je tudi gostilna B. d. o. o. in ne zgolj C. C. 7. Drži torej dejansko stanje, kot ga navaja pritožnica v pritožbi. Vendar pa tako ugotovljeno dejansko stanje ne pomeni, da mora sodišče v vsakem primeru pozvati vse dražitelje, ki so se kot kupci prijavili za nakup po vrstnem redu od najboljšega do najslabšega kupca, če predhodni najboljši kupec ne plača kupnine v roku, pa čeprav upnik tako predlaga. 191. člen ZIZ v 1. odstavku določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji, tretji odstavek 191. člena pa določa, da če kupec v določenem roku ne položi kupnine oziroma ne vloži vloge za odobritev nakupa po sedmem odstavku 189. člena v roku, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s 197. in 198. členom tega zakona in da sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo. Pogoja za razveljavitev sta torej dva, ki morata obstajati kumulativno, predlog upnika in pa s strani sodišča diskrecijska pravica presoje ostalih konkretnih okoliščin o smotrnosti razveljavitve. V primeru razveljavitve prodaje mora torej sklep vsebovati vse razloge, kot to zahteva 3. odstavek 191. člena ZIZ.

8. Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi o morebitnih drugih okoliščinah, ki so vplivali na razveljavitev prodaje v skladu s 3. odstavkom 191. člena ZIZ, manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih oziroma je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na kar pazi višje sodišče po uradni dolžnosti v skladu s 2. odstavkom 350 . člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker je višje sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).