Jedro

Ker je predmetna izvršba že pravnomočno odložena, in sicer do pravnomočne odločitve v zvezi s tožbo v pravdnem postopku, kateri pa še vedno teče, dolžnica nima pravnega interesa za ponovni predlog za podaljšanje odloga izvršbe. Sodišče prve stopnje je s ponovno odločitvijo o že razsojeni zadevi storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se predlog dolžnice za podaljšanje odloga izvršbe z dne 11. 3. 2024 zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za podaljšanje odloga.

2.Dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek.

3.Navaja, da je sodišče s sklepom z dne 11. 9. 2023 predlogu dolžnice za odlog ugodilo in izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine odložilo za čas 6 mesecev, to je do dne 11. 3. 2023 (očitno prav: 2024) oziroma do pravnomočne odločitve v zvezi z vloženo tožbo P 92/2023. Dolžnica je nato po preteku 6 mesecev vložila predlog za podaljšanje odloga zgolj iz previdnosti, saj je sodišče odločilo, da se izpraznitev in izročitev nepremičnine odloži za čas 6 mesecev do dne 11. 3. 2023 (očitno prav: 2024) oziroma do pravnomočne odločitve v zvezi z vloženo tožbo P 92/2023. Navedeno pa sodišče s pritožbeno izpodbijanim sklepom prezre, zato krši načelo pravnomočnosti in poseže v pravice dolžnice, pridobljene s pravnomočno sodno odločbo. Ker pravdni postopek P 92/2023 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru še poteka, kot tudi pojasni sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, dolžnici predloga glede na pravnomočni sklep z dne 11. 9. 2023 niti ne bi bilo potrebno vložiti. Nadalje obširno pojasnjuje, da navedeno stanje pravdnega postopka nedvomno predstavlja tudi izpolnjevanje pogoja za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Nesmiselni so zaključki sodišča v smeri, da v kolikor bo dolžnica s tožbo na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe uspela, bo lahko zoper upnika uveljavljala odškodninski zahtevek. Navaja tudi, da je dolžnica v dokaz predlagala svoje zaslišanje in ponovno opravo poizvedb pri pristojnem CSD, kar pa sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo, zakaj njenih dokaznih predlogov ni izvedlo, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

4.Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnice.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je za odločitev v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

7.Ne glede na prvi odstavek 71. člena ZIZ sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika (2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ) ali iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik (4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ). Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev (četrti odstavek 74. člena ZIZ). Sodišče lahko odloži izvršbo iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za tri mesece (šesti odstavek 74. člena ZIZ).

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s sklepom z dne 11. 9. 2023 ugodilo prvemu predlogu dolžnice za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja za najdaljši možni čas, to je 6 mesecev do 11. 3. 2024, ter da je dolžnica s povsem enakimi navedbami kot v prvem predlogu, po preteku tega odloga vložila predlog za podaljšanje odloga z dne 11. 3. 2024. Ugotovilo je tudi, da pravdni postopek P 92/2023 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru še poteka. Zaključilo je, da niso podani niti pogoji za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ niti pogoji po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, zato je ponovni predlog dolžnice za odlog izvršbe zavrnilo.

9.Podatki v spisu potrjujejo pritožbene navedbe dolžnice, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 9. 2023, ki sta pravnomočna, odložilo izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremične za čas 6 mesecev, to je do dne 11. 3. 2024, oziroma do pravnomočne odločitve v zvezi z vloženo tožbo v pravdnem postopku P 92/2023.

10.V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med dvema strankama (ne bis in idem). Po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je že stvar pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Ker je predmetna izvršba že pravnomočno odložena, in sicer do pravnomočne odločitve v zvezi s tožbo v pravdnem postopku P 92/2023, kateri pa še vedno teče, dolžnica nima pravnega interesa za ponovni predlog za podaljšanje odloga izvršbe. Sodišče prve stopnje je s ponovno odločitvijo o že razsojeni zadevi storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ugodilo, pritožbeno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog dolžnice za podaljšanje odloga izvršbe z dne 11. 3. 2024 zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 354. člena ZPP in prvim odstavkom 274. člena ZPP, vse pa v zvezi s 15. členom ZIZ).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15

2Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 319, 339