Jedro

Glede katastrskega vpisa pomožnih objektov bi morala biti sodna praksa restriktivna, da ne bi prihajalo do de facto drobitve pripadajočega zemljišča na posamezne pomožne dele.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborata sodne izvedenke M. M. za evidentiranje parcelacije zemljiške parcele št. 832/93 k. o. X in evidentiranje zemljišč pod stavbami z 28. 2. 2018 in za katastrski vpis stavbe z ID znakom 0001 s 15. 6. 2018 predstavljata primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (I. točka izreka). Odločilo je, da se stavbi z ID znakoma 0002 in 0003 ne vpišeta v kataster stavb (II. točka izreka) in GURS naložilo, da izvede vpise v zemljiški kataster in kataster stavb v skladu z elaboratoma (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa vlagata pritožbo predlagatelja. Navajata, da bi morala biti pravna razmerja med pritožnikoma in nasprotnim udeležencem urejena enotno za stanovanjsko stavbo in za oba pomožna objekta, ki ji služita. Želita doseči priznanje lastninske pravice na zemljišču 832/93 k. o. X, ki je v celoti namenjeno za redno rabo njune stanovanjske stavbe. Za pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zemljišče, ki je potrebno za pričakovano in redno rabo konkretne stavbe, kar zajema tudi površine za vrt, počitek, shranjevanje potrebščin in parkiranje. Tudi pomožna objekta in zemljišče pod njima služijo redni rabi stanovanjske stavbe. Sodišče se je v sklepu po nepotrebnem obširno ukvarjalo s tem, ali sta imela gradbeno dovoljenje, saj je bila njuna stavba legalizirana pred vložitvijo predloga. Zato imata tudi pravico, da svojo stanovanjsko stavbo odstranita in na njenem mestu zgradita novo. Ustanovitev stavbne pravice ni primeren način reševanja zadeve.

3. Nasprotna udeleženka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz prve alineje I. točke izpodbijanega sklepa je sodišče na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 kot primerno strokovno podlago za evidentiranje parcelacije zemljiške parcele 832/93 in evidentiranje zemljišč pod stavbami v celoti upoštevalo elaborat sodne izvedenke M. M. z 28. 2. 2018. Sledilo je kriteriju iz prvega odstavka 23. člena ZVEtL-1, po katerem se šteje, da je pripadajoče zemljišče stavbe zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, kar velja tudi, če so poleg nje še ostali objekti zunanje ureditve. Izrecno je obrazložilo1, da gre za enoten elaborat parcelacije in evidentiranja zemljišč pod stavbami, zato je dovolilo tudi evidentiranje zemljišč pod pomožnima objektoma kot evidentiranje dejanskega stanja nove parcele, kar pa ne vpliva na pravni status teh dveh objektov in ne pomeni njune legalizacije. Pritožbene navedbe, ki sodišču očitajo, da pri odločitvi o primerni strokovni podlagi glede pripadajočega zemljišča ni upoštevalo zemljišča pod pomožnima objektoma ter s tem povezanih površin, potrebnih za redno rabo nepremičnine, so glede na navedeno neutemeljene. Skupna površina parcele po elaboratu, za katerega je sodišče odločilo, da predstavlja primerno strokovno podlago, znaša 451 m2 in zajema kvadraturo vseh treh objektov, glavnega in dveh pomožnih, ter preostalega zemljišča. 6. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo elaborat za katastrski vpis stavb z znakoma 0000-3776 in 0000-3789 kot pomožnih objektov, pri čemer je svojo odločitev obrazložilo v 9. točki izpodbijanega sklepa. Kot bistveno je navedlo, da gre za objekta pomožne narave (garažo in lopo), ki služita zgolj redni rabi stavbe predlagateljev. Glede katastrskega vpisa teh objektov bi morala biti sodna praksa restriktivna, da ne bi prihajalo do de facto drobitve pripadajočega zemljišča na posamezne pomožne dele. Pritožbeno sodišče se s predstavljenimi razlogi strinja, pritožnika pa jih vsebinsko ne grajata. Izpostavljata zgolj problem pripadajočega zemljišča, kjer sprejeto odločitev zmotno interpretirata, do česar se je pritožbeno sodišče že opredelilo v predhodni točki te odločbe.

7. Ker predmet pritožbenega preizkusa glede primernosti elaborata niso vprašanja lastninskopravne narave in so v zvezi s tem zato pravno neodločilna razpravljanja o stavbni pravici, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1. 1 Primerjaj 20. opombo na strani 7.