Jedro

ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Zato je treba po 14.čl. uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 2.odst. 20.čl. in v 1.odst. 453.čl. ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

Obrazložitev

Upnik je vložil predlog za izvršbo zaradi prisilne izterjave izvršljive terjatve v znesku 15.413,40 SIT s prip. z rubežem gotovine in rubežem ter prodajo dragocenosti in drugih premičnih stvari, ki se nahajajo kjerkoli v dolžnikovi lasti pri Temeljnem sodišču v Ljubljani enoti v Trbovljah. To sodišče je s sklepom z dne 27.10.1994 dovolilo predlagano izvršbo. Ko je skušalo izdani sklep vročiti dolžniku na naslov v izvršilnem predlogu: Zagorje ob Savi, je sodišče ugotovilo, da ima dolžnik od 23.11.1994 prijavljeno stalno prebivališče na Ptuju. Nato je s sklepom z dne 23.1.1995 izreklo, da za odločanje ni krajevno prostojno, in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču na Ptuju.

Okrajno sodišče na Ptuju je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči v sporu o pristojnosti, ker šteje, da se Okrajno sodišče v Trbovljah po izdaji sklepa o izvršbi ni smelo več izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

Upnik je vložil predlog za izvršbo z rubežem dolžnikovih premičnin pri sodišču, na čigar območju je imel tedaj dolžnik svoje prebivališče. Temeljno sodišče v Ljubljani enota v Trbovljah (sedaj Okrajno sodišče v Trbovljah) je bilo (izključno) pristojno za odločanje o izvršbi, tako po 69.čl. Zakona o izvršilnem postopku, ker se šteje, da so dolžnikove stvari tam, kjer ta prebiva, kot tudi po 2.odst. 70.čl. ZIP, kolikor se izvršba nanaša na tožnikove stvari, kjerkoli se nahajajo. To sodišče je predlagano izvršbo tudi dovolilo. Ker ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno, je treba po 14.čl. uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 2.odst. 20.čl. in v 1.odst. 453.čl. ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno. Zato je treba pritrditi stališču Okrajnega sodišča na Ptuju, ki je sprožilo spor o pristojnosti.

Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče sklenilo, kakor je razvidno iz izreka.