Jedro

Med nevarne stvari in dejavnosti ne sodijo običajna tveganja, ki so po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru povezana z pod vhodnimi vrati podloženim predpražnikom, četudi brez protizdrsne zaščite, kateremu je bil izpostavljen tožnik ob hoji po zatrjevanem gladkem stopnišču v kletne prostore. Takšen predpražnik sam po sebi ni nevarna stvar. Če je povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, se narava odgovornosti ne spremeni; o tem se je že izrekla novejša sodna praksa, med drugim s stališčem, da se pravila o objektivni odgovornosti ne uporabljajo v primerih, ko je stvar ali dejavnost nevarna zaradi dejanj ali opustitev imetnika oziroma tistega, ki se z dejavnostjo ukvarja. Tako dejanje ali opustitev utemeljuje krivdno odgovornost.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tudi tožnik), s katerim je ta od tožene stranke (v nadaljevanju tudi toženka) v 15-ih dneh zahtevala plačilo zneska 3.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2020 dalje ter povrnitev pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točki I/1 in I/2 izreka). Pod točko II izreka je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki v 15-dneh plača pravdne stroške v višini 20,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, ki začnejo teči po preteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi, vloženi po pooblaščencu, izpodbija sodbo v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ter toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov v korist tožeče stranke.

V pritožbi graja odločitev prvostopnega sodišča, da ni podana niti krivdna niti objektivna odgovornost tožene stranke za nastali škodni dogodek, v katerem se je (tožnik) poškodoval, ko mu je spodrsnilo na drsečem (spolzkem) plastičnem predpražniku, ki je bil zataknjen za vhodnimi vrati, da se ta ne bi samodejno zapirala. V zvezi z neobstojem krivdne odgovornosti se ne strinja z zaključkom, da je bilo zatikanje predpražnika za vhodnimi vrati s strani stanovalcev povsem običajno, ter bi ga kot povprečen obiskovalec, kateremu so bile razmere poznane, z običajno skrbnostjo zlahka nevtraliziral. Sodišče ne obrazloži, zakaj zaradi samega in izključnega vedenja o zataknjenosti predpražnika tistega dne pod vrati kot tretji, ki na ta predpražnik nikoli prej ni stopil, da bi vedel, ali je primeren za sestop nanj na vrhu stopnišča, ki vodijo v klet, ne bi smel stopiti nanj. Situacija glede zatikanja predpražnika in njegova nevarna narava zaradi neobstoja protizdrsne zaščite, torej neprimernega za sestop nanj, mu ni mogla biti poznana vnaprej, glede na lastno izpoved, da predpražnika sploh ni videl, ker nanj ni bil pozoren. Tudi če bi moral vedeti za pod vrati zataknjen predpražnik, ni mogel in moral vedeti, da je ta spodaj drseč/spolzek in brez protizdrsne zaščite, neprimeren za uporabo, ob kateri je ob škodnem dogodku tudi spolzel izpod vrat, kjer je bil zataknjen, in da samo zato ne sme stopiti nanj. Nikakršno pravilo ali skrbnost ali tožniku znane okoliščine tožniku ne nalagajo, da ne bi smel stopiti na predpražnik v dani situaciji, in sodišče tožnikove neskrbnosti, v zvezi s katerimi je podal jasne navedbe, tudi ne obrazloži. Poleg tega so stanovalci kasneje odstranili nevarni predpražnik izpod vrat in v ta namen kupili novega (z gumijasto protizdrsno podlogo, ki ne drsi) ter priskrbeli zatič za vrata, da se ta lahko fiksirajo, v zvezi s čimer sodišče ni ugotavljalo odločilnih dejstev, zato je podana tudi nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja in zmotna uporaba materialnega prava. Skupnost stanovalcev (zavarovanka tožene stranke) je na pohodni površini stanovanjskega bloka ustvarila za tožnika škodno situacijo, ker je opustila dolžno ravnanje, da prepreči nastanek škode tretjim osebam, pri čemer je bilo kot nesporno ugotovljeno, da je bil predpražnik brez protizdrsne zaščite, obrabljen in gladek, spodaj plastičen, česar pa sodišče ni upoštevalo pri vzrokih padca tožnika in odgovornosti zavarovanke tožene stranke. V ničemer torej ne gre in ne more iti za nepazljivost tožnika in padec ni posledica nesrečnega naključja, kot to povsem zmotno in skopo zaključuje sodišče. Sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, pomembnih za pravilno odločitev, s čemer je podana bistvena kršitev določb postopka (14. točka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), prav tako pa sodišče ni upoštevalo vseh odločilnih navedb tožeče stranke, kar lahko vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe (339. člen ZPP). Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja in zmotna uporaba materialnega prava.

Zmotna je nadalje ugotovitev, da je neupoštevna zatrjevana opustitev v zvezi z nedelovanjem luči, saj da je tožnik ob zaslišanju izjavil, da ni bil pozoren na to, ali bi lahko kje prižgal luč, ter da o samem nedelovanju luči ni vedel povedati niti priča A. A. Tožnik je namreč zatrjeval, da je bila luč samo v spodnjih kletnih prostorih in da je bila na mestu padca slaba osvetljenost prostora, kar sta ob zaslišanju potrdila tako tožnik kot navedena priča. Dejstvo slabe osvetljenosti je podkrepljeno z neprerekanimi navedbami glede lege objekta na severni strani, ki je obdana 360 stopinj obdan z visokimi večnadstropnimi stavbam, da sonce v ta del nikoli ne posije (predložen izpis iz GURS), bilo je oblačno vreme (predložen izpis iz portala www.slovreme.si), škodni dogodek pa se je zgodil zvečer, ob mraku. Sodišče se do vseh teh navedb in dokazov ni opredelilo in jih ni upoštevalo, čeprav gre za odločilna dejstva, ki lahko vplivajo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, s čemer je podana bistvena kršitev določb postopka (339. člen ZPP). Graja tudi zmoten zaključek sodišča o pravno upoštevni opustitvi zavarovanca zaradi nenameščenosti oprijemalne ograje, ker izpoved tožnika, da na ograjo ni bil pozoren, ne pomeni, da le-ta v danem primeru padca ne bi bila potrebna in da ne bi preprečila padca. Obveznost obstoja ograje je namreč v danem primeru, glede na stanje stopnišča, razvidno iz priloženih fotografij, nujna na podlagi podzakonskih predpisov (Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, 6.člen). Tako je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka, ker je sodišče zavrnilo s strani tožeče stranke predlagani dokaz video posnetka rekonstrukcije dogodka in posnetka stanja kraja dogodka iz časa, preden so stanovalci zamenjali nevarni predpražnik z novim, o čemer se je sodišče izjasnilo šele v obrazložitvi in ne na naroku, zato tožeča stranka tudi ni mogla prej grajati zavrnitve dokaza. Predlaganega dokaza sodišče ne bi smelo zavrniti samo iz razloga, ker se tožena stranka ni strinjala z njegovo izvedbo, saj v ničemer ne posega v pravice zavarovanke tožene stranke. Zmotna je tudi odločitev sodišča, da ni podana objektivna odgovornost. V danem primeru gre za stanje, ki pomeni povečano nevarnost zdrsa in padcev za okolico in večjo škodno nevarnost kot običajno. Že sam predpražnik brez protizdrsne podlage na gladkih tleh že v osnovi ni bil primeren za uporabo, sploh pa je nevaren, kadar se nahaja na stopnišču z gladko površino, povrhu pa še na vrhu stopnišča, po katerem je potem tožnik tudi padel. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine na podlagi med toženko in skupnostjo stanovalcev na naslovu S., sklenjenega zavarovanja splošne odgovornosti hišne in zemljiške posesti, ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je v bistvenem povzelo v obrazložitvi1, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi navedene dokaze, ostalim pa ni ugodilo2, v celoti zavrnilo. Zaključilo je namreč, sklicujoč se na določbe o krivdni odškodninski odgovornosti in na izvedeni dokazni postopek, da v ravnanju zavarovanca toženke ni moč ugotoviti nič protipravnega, saj ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnega ravnanja, zato tožena stranka ni krivdno odgovorna, ker tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja kot ene izmed kumulativno predpisanih predpostavk odškodninske odgovornosti.

7. Neutemeljena je pritožbena graja, da bi prvostopno sodišče odgovornost tožene stranke moralo presojati po določbah, ki urejajo objektivno odgovornost. Temeljno pravilo našega prava je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ), medtem ko se le izjemoma odgovarja ne glede na krivdo; objektivno se odgovarja za škodo le za tiste stvari ali dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico (drugi odstavek 131. člena OZ), torej kadar je večja škodna nevarnost del njihove biti. Med nevarne stvari in dejavnosti tako ne sodijo običajna tveganja, ki so po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru povezana z pod vhodnimi vrati podloženim predpražnikom, četudi brez protizdrsne zaščite, kateremu je bil izpostavljen tožnik ob hoji po zatrjevanem gladkem stopnišču v kletne prostore.3 Takšen predpražnik sam po sebi ni nevarna stvar. Če je povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, se narava odgovornosti ne spremeni; o tem se je že izrekla novejša sodna praksa, med drugim s stališčem, da se pravila o objektivni odgovornosti ne uporabljajo v primerih, ko je stvar ali dejavnost nevarna zaradi dejanj ali opustitev imetnika oziroma tistega, ki se z dejavnostjo ukvarja. Tako dejanje ali opustitev utemeljuje krivdno odgovornost,4 čemur pritrjuje tudi sam pritožnik, ko se sklicuje na uporabo neprimernega predpražnika, s čimer je po pritožbenih trditvah zavarovanec toženke ustvaril nevarne razmere za tožnika. Razlogi prvostopnega sodišča so tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilni, pri čemer je v izpodbijani sodbi pravilno navedena materialno pravna podlaga glede krivdne odškodninske odgovornosti, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju tudi sklicuje.5

8. Prav tako ni pritrditi pritožbeno zatrjevani zmotnosti zaključkov prvostopnega sodišča v zvezi z nedelovanjem luči in zato slabi osvetljenosti prostora na mestu padca ter v zvezi z nenameščenostjo sicer nujne oprijemalne ograje. Pri dokazni oceni obeh zatrjevanih opustitev kot vzročno povezanih s tožniku nastalo škodo se je prvostopno sodišče, kot to izhaja iz obrazložitve pod točko 14 izpodbijane sodbe, oprlo na lastno tožnikovo izpoved, in sicer, da si luči ni prižgal, ter da na varovalno ograjo ni bil pozoren. Sodišče prve stopnje je torej dokazno podprto in s prepričljivo dokazno oceno ugotovilo pravno neupoštevnost obeh zatrjevanih opustitev.6 Pritožnik s pritožbenimi trditvami in navajanjem oz. ponavljanjem dokazov, s katerimi je te trditve dokazoval že v postopku pred sodiščem prve stopnje,7 oz. njihovo vsebino, torej o tem, da je bila osvetljenost slaba in da je bila nameščenost ograje potrebna ter bi lahko preprečila padec, ne more omajati razlogovanja sodišča prve stopnje o neobstoju vzročne zveze, ki je po oceni pritožbenega sodišča pravilno in prepričljivo. Po pritožniku očitana neopredelitev prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe do za konkretni primer pravno nebistvenih navedb oz. nebistvene vsebine dokazov ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, na katero meri pritožba z izrecnim uveljavljanjem bistvene kršitve določb postopka, za katero zatrjuje, da lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.8

9. Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo očitka protipravnosti zaradi zatrjevanih lastnosti predpražnika, zataknjenega pod vhodna vrata z namenom njihove fiksacije, na katerem je tožnik kot na enem izmed očitkov temeljil svoje trditve o odgovornosti zavarovanca tožene stranke.9 Prvostopno sodišče je namreč po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ugotovljena namestitev pod vrata čeprav obrabljenega predpražnika brez protizdrsne zaščite zaradi preprečitve mehanskega zapiranja vrat ne pomeni protipravnega ravnanja, ker ne predstavlja izrednega rizika, ki ga ne bi bilo moč obvladati s povprečno skrbnostjo.10 Spregledalo pa je, da tožnik v okviru predpostavke protipravnosti ni zatrjeval le neprimernega načina namestitve predpražnika (na katerega je sodišče odgovorilo11), temveč tudi, da ni padel iz razloga, ker je stopil na predpražnik, temveč ker je stopil na predpražnik (ta je nenazadnje namenjen temu, kot pravilno izpostavlja pritožba) brez protizdrsne zaščite, ki je nato spolzel izpod vrat oz. se popeljal do roba stopnišča, ki vodijo v kletne prostore, in mu je zato zdrsnilo. Zaradi spregleda trditev o po zavarovancu toženke za varno uporabo neprimernega predpražnika, ki je bil uporabljen za fiksacijo vrat, tudi ni ugotavljalo glede na takšne trditve pravdnih strank odločilnih dejstev o ne/obstoju predpostavk civilnega delikta po členu 131 in o ugovoru tožnikovega soprispevka po členu 171/1 OZ. Zato je utemeljen očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (člen 340 ZPP), na podlagi česar je prvostopno sodišče nato vsaj preuranjeno sprejelo zaključek, da zatrjevana odgovornost zavarovanca tožene stranke ni podana, in da je do poškodbe tožnika prišlo zaradi njegove nepazljivosti oz. nesrečnega naključja, s čimer je zmotno uporabilo materialno pravo (čl. 341 ZPP). Ker se sodišče prve stopnje ob že izpostavljenem tudi ni opredelilo do navedb tožene stranke, ki jih je ta podala že v okviru postopka pred prvo stopnjo, je pritrditi tudi nadaljnji pritožbeni graji, da sodba sodišča prve stopnje nima vseh potrebnih razlogov o pravno odločilnih dejstvih, zaradi česar se je ne da preizkusiti, kar pomeni, da je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar utemeljeno opozarja pritožba, in na katero tudi sicer sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Vse ugotovljeno narekuje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje (torej tudi v stroškovnem delu odločitve, ki je posledica zavrnilne narave odločitve o glavni stvari) in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ugotovljenih pomanjkljivosti glede na naravo in vsebino zadeve ne more odpraviti samo, saj ne more nadomestiti obsežnega sklopa manjkajočih odgovorov dejanske in pravne narave v zvezi s spregledanimi trditvami obeh pravdnih strank, od katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti odškodninskega zahtevka, ki zahteva presojo vseh štirih predpostavk civilnega delikta. To lahko po naravi stvari v okviru novega sojenja stori le prvostopno sodišče, ki bo moralo pred sprejeto ponovno odločitvijo, glede na že ponujeno trditveno podlago obeh pravdnih strank, raziskati vse doslej še neugotavljane okoliščine škodnega dogodka, kot to izhaja iz predhodne točke obrazložitve. Še neraziskane okoliščine so tudi razlog, da ni podlage za spremembo odločitve po pritožbenem sodišču. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča ne bo bistveno podaljšala postopka. Prav tako ni bistveno poseženo v pravico pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, glede na v decembru 2021 vloženo tožbo, in ta v konkretnem primeru glede na okoliščine zadeve ne pretehta nad strankino pravico do izjave in nad pravico do pritožbe. Sodišče druge stopnje je namreč ocenilo, da zaradi zagotavljanja obeh zadnje omenjenih pravic (25. člen Ustave RS) ne more samo dopolnjevati postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, ne da bi samo v celoti in prvič odločalo o vprašanjih, ki niti v dejanskem niti v pravnem smislu niso bila predmet obravnave in presoje na prvi stopnji. Zato je pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Razveljavitev v stroškovnem delu (točka II izreka) je odraz posledice odločitve o glavni stvari. Posebna napotila sodišču prve stopnje v zvezi z novim sojenjem niso potrebna, ker izhajajo že iz zgoraj obrazloženega. Pritožbeno sodišče ob tem le še dodaja, da bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti tudi o po tožeči stranki predlaganem dokazu - video posnetku rekonstrukcije dogodka in posnetka stanja kraja dogodka iz časa, preden so stanovalci zamenjali nevarni predpražnik z novim, glede na utemeljenost pritožbene graje, da nestrinjanje nasprotne stranke s predlaganim dokazom samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev dokaznega predloga.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je posledica razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP.

1 Točke 1 do 4 obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Točka 5 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Podrobneje o tem v točki 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Glej npr. sodbo VS RS II Ips 394/2011 z dne 3. 10. 2013, sodbo in sklep VS RS II Ips 739/2009 z dne 17. 2. 2011. 5 Glej 12. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 6 Ki ju glede na lastno izpovedano ravnanje tožnika tik pred padcem, ko ni iskal stikala za luč niti varovalne ograje, ni moč vzročno povezati s tožniku nastalo škodo, kar je element, ki ga mora dokazati tožnik kot oškodovanec. 7 V bistvenem povzetimi v točki 2 obrazložitve tega sklepa. 8 Up-1266/05 z dne 23. 11. 2005. 9 V zvezi s čimer je, kot izhaja iz spisa, trdil, da je bil plastični predpražnik za varno uporabo neprimeren, saj je bil drseč in brez protizdrsne zaščite, zaradi česar je spolzel izpod vrat in zdrsnil, ko je tožnik stopil nanj in nato padel po stopnicah, česar kot tretji ni mogel niti moral vedeti. 10 Glej točki 14 in 15 obrazložitve izpodbijane sodbe. 11 Glej točko 14 obrazložitve izpodbijane sodbe.