Jedro

Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen zahtevek tožeče stranke na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 8.8.1997 in 26.8.1997, s katerima je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Zoper navedeno sodbo je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je o pritožbi tožeče stranke že enkrat odločalo in s sodbo opr. št. Pd 1285/98 z dne 8.7.1999 ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Zoper navedeno sodbo pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila revizijo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr.

št. VIII Ips 267/99 sklenilo, da se reviziji ugodi. Razveljavilo je sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje ter sklenilo, da so revizijski stroški nadaljnji stroški postopka.

Tožeča stranka v svoji pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovilo, saj sploh ni ugotavljalo zdravstvenega stanja tožeče stranke, to je, da zaradi bolezni dejansko ni mogla delati, zato je tudi predlagala izvedenca medicinske stroke. Med postopkom je bila izdana odločba ZZZS, iz katere je razvidno, kdaj je tožeči stranki prenehal bolniški stalež. Na tako napačno ugotovljeno dejansko stanje pa ni bilo mogoče pravilno uporabiti materialnega prava. Predlog za obnovo postopka pri toženi stranki bi bil že vnaprej obsojen na neuspeh, saj tožena stranka že ves čas predhodnega postopka in postopka pred sodiščem odklanja zahtevek tožeče stranke.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je štelo, da je imela tožeča stranka priznan bolniški stalež le do 23.7.1997, zaradi česar je zaključilo, da je bila od 28.7.1997 (od 24.7.1997 do 26.7.1997 ji je bil odobren dopust, 27.7.1997 pa je bila nedelja) dalje neopravičeno odsotna z dela. Do takega zaključka je prišlo na podlagi mnenja zdravniške komisije I. stopnje z dne 16.7.1997, s katerim je bil tožeči stranki odobren bolniški stalež do 23.7.1997 (priloga A 1 v sodnem spisu).

Pri takem mnenju je zdravniška komisija I. stopnje vztrajala tudi v svojem mnenju z dne 29.7.1997 (A2), kar je potrdila tudi komisija II.

stopnje v mnenju z dne 31.7.1997 (A3). Pri presoji zakonitosti sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi neupravičenega izostanka z dela prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 8.12.1997, (opr. št. 072-4.../4-97, s katero je bilo odločeno, da je bila zavarovanka - tožeča stranka začasno nezmožna za delo pri toženi stranki do prejema mnenja zdravniške komisije I. stopnje z dne 12.8.1997. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na zaključku, da sta izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja zakonita, ker je bil bolniški stalež za obdobje od 24.7.1997 do vročitve mnenja zdravniške komisije I. stopnje z dne 12.8.1997 tožnici priznan naknadno, po dokončni odločitvi tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožeči stranki.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka vsaj preuranjena. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem je bilo sicer res ugotovljeno, da tožnica v spornih dneh ni imela odobrenega bolniškega staleža, in da ji je bil ta odobren šele naknadno, vendar pa sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem, ali so na strani tožnice obstajali upravičeni razlogi za njeno odsotnost z dela.

Tožnica tudi v pritožbi opozarja, da zaradi zdravstvenih težav ni mogla delati.

Uveljavljani pritožbeni razlogi so torej podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90) razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek. Pri presoji zakonitosti izpodbijanih sklepov o prenehanju delovnega razmerja naj upošteva v upravnem postopku dokončno odločbo ZZZS (čl. 83/III Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - Ur. l. RS, št. 9/92), ki je postala pravnomočna, saj nobena od strank v tem sporu zoper upravno odločbo ni vložila tožbe, vendar naj v zvezi s tem preveri, ali je bil delodajalec o postopku pri ZZZS obveščen. Poleg tega pa naj - glede na stališče revizijskega sodišča v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 267/99 z dne 7.3.2000 - preveri, ali je bila tožnica z dela odsotna upravičeno ali ne, pri čemer je zlasti pomembno, ali so za njeno odsotnost obstajali objektivni zdravstveni razlogi.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).