Jedro

V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan po 1. odstavku 27. člena ZPIZ-2, ki izrecno določa, da moški z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 5. 9. 2017 in št. ... z dne 9. 2. 2017 ter prizna pravica do starostne pokojnine od 30. 12. 2014, oziroma podredno od 6. 12. 2016 dalje. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o pravici do starostne pokojnine od 30. 12. 2016 dalje pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga priznanje pravice od dopolnjenega 63 leta starosti dalje.

Povzema potek predsodnega postopka. Izpodbijanih odločb ne sprejema v celoti. Sklicuje se na upravni postopek o pravici iz invalidskega zavarovanja, ko je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ne razume, kako je bila ob sindromu angine pectoris, hipertenziji in lumbalgiji ugotovljena III. kategorija invalidnosti. Vložil je zahtevo za pridobitev pravice do invalidske in ne starostne pokojnine. Sicer ve, da ima pri 65 letih starosti in 15 letih pokojninske dobe pravico do starostne pokojnine, sprašuje pa se, zakaj v upravnih odločbah ni bilo niti omenjeno, kdaj je vložil zahtevo za invalidsko pokojnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 5. 9. 2017 v zvezi s prvostopenjsko z dne 9. 2. 2017. S slednjo je pritožniku priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 279,52 EUR na mesec od 30. 12. 2016 dalje. Odločba je izdana na podlagi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine, vložene pri bosanskem nosilcu zavarovanja 6. 12. 2016. V obravnavanem predsodnem postopku zato seveda ni moglo biti odločano o pravici do invalidske pokojnine, kot povsem neutemeljeno pričakuje tožnik.

Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki med strankama niti niso sporne izhaja, da je tožnik, ki je rojen 30. 12. 1951, starost 65 let dopolnil 30. 12. 2016. Hkrati ni nobenega dvoma, da ima le v Republiki Sloveniji dopolnjenih 15 let 3 mesece in 21 dni zavarovalne dobe. Ob takšni zavarovalni dobi je minimalne pogoje za pravico do starostne pokojnine seveda dopolnil šele z 65 leti starosti in ne s 63, kot meni v pritožbi.

6. V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan po 1. odstavku 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2), ki izrecno določa, da moški z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti. Z izpodbijanima upravnima aktoma je zato tožniku starostna pokojnina pravilno priznana od 30. 12. 2016 dalje v višini 279,25 EUR. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb je na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževana starostna pokojnina od 30. 12. 2014, oziroma podredno od 6. 12. 2016 dalje, ko je bila vložena zahteva.

7. Pritožnikova navedba, da naj bi v predmetnem predsodnem postopku uveljavljal pravico do invalidske in ne starostne pokojnine, je protispisna. V letu 2008 vložena zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki je bila z odločbo o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti brez pravic iz invalidskega zavarovanja4 že v letu 2013 pravnomočno zaključena, za pritožbeno reševanje konkretne zadeve pravno ni relevantna. Dejstvo, da navedeni invalidski postopek v izpodbijanih odločbah ni bil niti omenjen, na njuno zakonitost nima nikakršnega vpliva.

8. Iz navedenih razlogov je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami. 4 Odločba št. ... z dne 29. 8. 2012, potrjena z drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 6. 5. 2013.