Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik dopušča možnost, da je natisnil dva izvoda ugovora, enega je podpisal, drugega pa (morda) ne in oba poslal na sodišče, kar naj bi sodišče spregledalo oziroma izgubilo. Vendar iz dohodnega zaznamka sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v poslani kuverti zgolj en izvod ugovora.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka.
1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom popravilo navedbo upnika (1. točka izreka). Zavrnilo je predlog upnika za odlog izvršbe (2. točka izreka). Zavrglo je ugovor (3. točka izreka). Ugotovilo je, da ugovor ni vseboval podpisa, zato je pozvalo dolžnika s sklepom z dne 9. 1. 2024, da pomanjkljivost odpravi in ugovor dopolni. V danem roku po vročitvi ugovora ni podpisal, kar pomeni, da je ostal nepopoln.
2.Zoper 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je zakoniti zastopnik lastnoročno podpisal ugovor. Dopušča možnost, da je natisnil dva izvoda in podpisal le zgornji izvod ter posledično poslal ugovor, ki je podpisan in identičen ugovor, ki ni podpisan, ter je sodišče pomotoma spregledalo, da je v spisu tudi podpisan izvod ugovora ali pa se je podpisan izvod izgubil. Vsekakor je bil podpisan izvod poslan na sodišče.
3.Upnik ni odgovoril na pritožbo.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Dolžnik dopušča možnost, da je natisnil dva izvoda ugovora, enega je podpisal, drugega pa (morda) ne in oba poslal na sodišče, kar naj bi sodišče spregledalo oziroma izgubilo. Vendar iz dohodnega zaznamka sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v poslani kuverti zgolj en izvod ugovora. Predlagan dokaz za zaslišanje direktorja dolžnika ni primeren, ker bi z njim izpodbijal dokazni pomen javne listine, ki ga ima v tem primeru dohodni zaznamek, ter bi bilo izvajanje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP določil javnim listinam takšno dokazno moč.
Sodbi VSL I Cpg 128/2022, VSL I Cpg 413/2013.
6.Iz ugovora v spisu je razvidno, da ta ni bil podpisan. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo dolžnika, da ga lastnoročno podpiše zakoniti zastopnik. Pozivni sklep z dne 9. 1. 2024 je bil dolžniku osebno vročen 15. 1. 2024, kar dokazuje podpisana vročilnica. Dolžnik ne navaja, da bi pravočasno odgovoril na ta poziv sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.
-------------------------------