Jedro

Tožnik ugovarja, da postopek izbire ni bil skladen z razpisnimi pogoji, s čimer smiselno zatrjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev javnega natečaja iz 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU.

Ker tožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj dejstev, ki jih je navedel v tožbi, ni mogel uveljavljati že v pritožbenem postopku, sodišče le-teh v skladu z določbama tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni smelo upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov št. 1100-4/2018/98 z dne 15. 6. 2018 odločil, da se tožnik ne izbere za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta svetovalec v Uradu Vlade RS za oskrbo in migracijo migrantov za nedoločen čas. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je natečajna komisija opravila izbirni postopek skladno s sprejetim sklepom o določitvi meril za izbiro in metod preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov št. 1100-4/2018/53 z dne 15. 3. 2018. Na podlagi navedenih meril je tožnik dosegel 16,5 od 30 možnih točk na pisnem preizkusu in 6 od možnih 15,5 točk na ustnem razgovoru, tako da je skupno dosegel 22,5 točk. To število točk pa ni bilo najvišje število točk, ki so ga dosegli kandidati, zato se ga ne izbere na zasedbo konkretnega delovnega mesa. Tožnik se je zoper izpodbijani sklep pritožil, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS pa je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnila, pri čemer je dodatno obrazložila, da je izbrana kandidatka dosegla vseh 45,5 točk, medtem ko jih je pritožnik dosegel skupaj 22,5. Izbrana kandidatka je tako na ustnem, kot na pisnem preverjanju dosegla najvišje število možnih točk. 2. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da je po pregledu dokumentacije izbirnega postopka evidentno, da je bila izbrana kandidatka favorizirana s strani interne natečajne komisije. Dne 6. 6. 2018 so bili vabljeni na ustni razgovor, katerega sta se udeležila tudi kasneje oba neizbrana kandidata. Razgovor z izbrano kandidatko bi naj bil izveden naknadno, kljub temu, da so jo dne 6. 6. 2018 čakali in prišli iskat na razgovor. Razgovori so se začeli s 30 minutno zamudo, tako da sta se lahko tudi z zadnje vabljenim kandidatom prepričala, da ne za njima ne pred njima, ni bilo več vabljenih kandidatov kljub temu, da so pričakovali in iskali vse tri kandidate. Po pregledu dokumentacije pa tožnik ugotavlja, da iz dokumentacije ni razvidno potrdilo o opravičeni odsotnosti na razpisani razgovor z izbrano kandidatko. Nadalje se razgovor dne 6. 6. 2018 ni odvijal glede na navedbe in temo oz. zakone, ki so bili navedeni v vabilu na razgovor. Glede na spremembo tematike, vprašanj in posledično s tem bistveno slabše priprave na razgovor, se zato poraja močan dvom v verodostojnost postopka in popolno znanje izbrane kandidatke brez obveščenosti o konkretnih vprašanjih ali brez pomoči interne razpisne komisije (izbrana kandidatka je pisni in ustni del opravila 100 % brez napake). Tožnik tako ni imel poštenih in enakovrednih pogojev za preverjanje njegovega strokovnega znanja za razliko od izbrane, privilegirane kandidatke.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Ponovila je navedbe iz pritožbene odločbe v zvezi s fazami izbirnega postopka in številom točk izbrane kandidatke ter tožnika. Poudarila je še, da so na ustnem razgovoru dne 6. 6. 2018 bila kandidatom postavljena enaka vprašanja iz delovnega področja, pri čemer je izbrana kandidatka, ki je po izobrazbi diplomirana ekonomistka in magistrica politologije ter ima potrebne delovne izkušnje za naziv osme stopnje, to je naziv svetovalec II, dosegla vse možne točke.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku pred izdajo upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta, in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta. Navedena določba je posledica določbe tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem spotu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

6. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik pritožbo z dne 25. 5. 2018, ki jo je vložil zoper izpodbijani sklep o neizbiri, in ki jo je prvostopni organ prejel dne 28. 6. 2018, utemeljeval zgolj z zapisom, da je vložena pritožba na neizbiro za delovno mesto svetovalec (brez navedb konkretnih razlogov o morebitnih kršitvah), ter da tožnik predlaga vpogled v dokumentacijo izbirnega postopka. Pritožbeni organ je tako odločal o takšni vsebini pritožbe in ugotavljal zgolj kršitve, na katere je dolžan paziti po uradni dolžnosti.

7. Kot izhaja iz navedb v tožbi, se ustni razgovor naj ne bi odvijal v skladu z zakoni, ki jih je tožena stranka navedla v vabilu na razgovor, izbrana kandidatka pa bi naj bila seznanjena z vsebino vprašanj za ustni razgovor razgovor, saj sicer ne bi mogla doseči vseh točk, pri čemer se je razgovor z njo izvedel naknadno. Tožnik torej ugovarja, da postopek izbire ni bil skladen z razpisnimi pogoji, s čimer smiselno zatrjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev javnega natečaja iz 4. točke prvega odstavka 65. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU).

8. Podrobneje je postopek za novo zaposlitev v državnih organih urejen v Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba). Pred izdajo sklepa o izbiri/neizbiri posebna natečajna komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena Uredbe najprej prijave pregleda, lahko opravi pisni preizkus kandidatov, ki izpolnjujejo natečajne pogoje, izvede razgovor z njimi ali druge metode, skladne s strokovnimi spoznanji na področju ravnanja z ljudmi pri delu, vse z namenom izbrati najbolj strokovno usposobljenega kandidata (prvi odstavek 22. člena Uredbe). Sodišče ugotavlja, da zaradi posebne narave izbirnega postopka tožnik sicer v postopku pred izdajo prvostopnega akta dejstev, ki jih je sedaj navedel v tožbi, sicer ni mogel uveljavljati, bi jih pa lahko uveljavljal v pritožbi zoper izpodbijani sklep. V skladu s tretjim odstavkom 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) lahko namreč pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji ,in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti na obravnavi.

9. Ker tožnik v tožbi ni obrazložil zakaj dejstev, ki jih je navedel sedaj v tožbi, ni mogel uveljavljati že v pritožbenem postopku, sodišče le-teh v skladu z zgoraj citiranima določbama tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu ni smelo upoštevati.

10. Po obrazloženem, in ker sodišče ob presoji izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti, ni našlo uradno upoštevnih kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 237. člena ZUP in je bila izbrana kandidatka, ki je v postopku izbire (na pisnem in ustnem delu) dosegla 45,5 točk, medtem ko je tožnik, ki je bil uvrščen tako v pisni kot ustni del, skupaj dosegel 22,5 točk, je izpodbijan sklep pravilen in na zakonu utemeljen (prvi odstavek 22. člena Uredbe). Sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

11. Pri tem sodišče še pripominja, da je sodna presoja zakonitosti glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, zadržana. To pa pomeni, da je zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema treba natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, medtem ko sodišče lahko poseže v vsebinsko izbiro le, če je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka „očitno“ ni dosegel najboljšega rezultata.1

12. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni opravilo glavne obravnave, saj je tožnik v tožbi navajal dejstva, ki jih sodišče ni smelo upoštevati (52. člen ZUS-1). Tožnik namreč ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj navedb, ki se nanašajo na morebitno kršitev izbirnega postopka, ni mogel navesti že v pritožbi zoper izpodbijani sklep.2 Prav tako relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče smelo upoštevati (da je tožnik bil vabljen tako v pisno fazo postopka, kot tudi na ustni razgovor, ter da je tožnik v tem postopku dosegel skupaj 22,5 točk, izbrana kandidatka pa vse možne točke, to je 45,5 točk) med strankama ni bilo sporno.

1 Tako sodbi UPRS I U 1541/2015 z dne 11. 10. 2016 in I U 40/2010 z dne 4. 11. 2010. 2 Smiselno tako sodba VSRS X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016.