Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDS sodba Pdp 1383/97

ECLI:SI:VDSS:1997:VDS.PDP.1383.97 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

kolektivni spor plača
Višje delovno in socialno sodišče
2. oktober 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od dejanske (efektivne) delovne dobe in ne od delovne dobe, ki se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje s povečanjem. Določba pravilnika, ki ga je izdal minister za delavce ministrstva, ki upošteva tudi beneficirano delovno dobo pri izračunu dodatka za delovno dobo, ni skladna s predpisi (ZDDO, KPND).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog predlagatelja na ugotovitev, da nasprotni udeleženec Republika Slovenija, Ministrstvo za A., Ljubljana, od vključno oktobra meseca 1995 dalje krši določila 8. čl. Pravilnika o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za A., št. ... z dne 1.8.1994, po katerem se za delovno dobo, od katere je odvisen obračun dodatka za delovno dobo, šteje pokojninska doba po predpisih o pokojninskem zavarovanju, pa tudi kolektivno pogodbo za negospodarstvo, saj svojim delavcem za takšno delovno dobo šteje delovno dobo brez povečanja, čeprav jim po predpisih o pokojninskem zavarovanju pripada delovna doba s povečanjem ter je nasprotni udeleženec dolžan plačati svojim delavcem, članom B. sindikata Slovenije, razliko med izplačilom dodatka za delovno dobo, ki jim pripada v skladu z določilom 8. čl. citiranega Pravilnika Ministrstva za A. zadeve ter dejansko izplačanimi zneski iz naslova dodatka za delovno dobo za mesece od vključno oktobra 1995 dalje, hkrati z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tako izplačanih razlik, ki tečejo od vsakokratnega prikrajšanja zaradi neizplačane razlike dodatka za delovno dobo pa do plačila takšne razlike, obenem pa se je v bodoče dolžan pri obračunavanju dodatka za delovno dobo držati določil citiranega pravilnika.

Zoper to sodbo se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlagateljevemu predlogu ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Po mnenju pritožnika 8. čl. Pravilnika o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za A., ki določa, da se pri obračunu dodatka upošteva delovna doba, ki se šteje kot pokojninska doba po predpisih o pokojninskem zavarovanju, napotuje na veljavne predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in je s temi predpisi tudi povsem usklajen, zato ni jasno, v čem naj bi bila njegova nezakonitost. Po veljavnem Zakonu o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti - ZRPJZ - se dodatek za delovno dobo izplačuje v višini, določeni s kolektivno pogodbo, zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom. Po kolektivni pogodbi za negospodarstvo (KPND) sodijo v delovno dobo vsa obdobja efektivnega dela, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo. Zavarovalna doba po navedenih predpisih pa predstavlja tudi dobo, ki se šteje s povečanjem. Iz tega sledi, da doba, ki se šteje s povečanjem in ki predstavlja zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sodi v delovno dobo, o kateri govori KPND, kot osnovi za dodelitev dodatka za delovno dobo. Zato je potrebno KPND nujno tolmačiti v povezavi s predpisi o pokojniskem in invalidskem zavarovanju, ti pa štejejo delovno dobo s povečanjem v zavarovalno dobo. Norma KPND je pojmovno odprta in je ni mogoče razlagati v smeri, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč je potrebno ugotoviti, da gre v danem primeru za pooblaščeno uradno osebo, ki se ji v zavarovalno dobo šteje beneficirana delovna doba, saj se ob doseženi zavarovalni dobi tudi upokoji z vsemi pravicami. Ravno zaradi specifike dela je namreč določeno, da se šteje efektivno delo s povečanjem v zavarovalno dobo.

Določba 3. tč. 38. čl. KPND govori le o vseh obdobjih efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo. Zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pod pojmom efektivnega dela ni mogoče šteti zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. Zato citirani pravilnik ni v nasprotju z KPND in je predpis, ki je izdan na podlagi ZRPJZ.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse potrebne dokaze, pri tem pa tudi ugotovilo vsa odločilna dejstva ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Urejanje plač delavcev, zaposlenih v državnih organih, je do sprejetja Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalne skupnosti - ZRPJZ (Ur.l. RS št. 18/94 in 13/95) urejal Zakon o delavcih v državnih organih - ZDDO (Ur.l. RS št. 50/90-4/93) v določbah od 59. do 68. čl. Z dnem, ko je začel veljavi ZRPJZ, so prenehale veljati ZDDO določbe, ki se nanašajo na osnovo za določanje plač, tarifne skupine, količnike za določanje plač, uspešnost in dodatke, če so v nasprotju s tem zakonom, prav tako pa so se prenehale uporabljati določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s tem zakonom.

Za delavce, zaposlene v državni upravi, je temeljni zakon, ki ureja plače, tarifne skupine, količnike za določanje plač, uspešnost in dodatke ZRPJZ. Ker je na področju urejanja plač, zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, država z sprejetjem tega zakona omejila avtonomijo dogovarjanja o plačah, nazivih, napredovanjih, prav tako pa tudi ni dopustila, da se ta problematika ureja mimo zakonskih določil, je potrebno tudi pri določitvi dodatkov za delovno dobo izhajati iz 19. in 20. čl. ZRPJZ.

Pravna osnova za določanje dodatkov, zaposlenih v državni upravi, je 19. čl. ZRPJZ, ki določa vrste dodatkov, ne določa pa njihove višine.

Zato je v 1. odst. 20. čl. določeno, da se dodatki izplačujejo v višini, določeni s kolektivno pogodbo, zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom. Višina tega dodatka je določena v 60. čl. ZDDO oz.

v 3. tč. 38. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarstvo v R Sloveniji - KPND (Ur.l. RS št. 18/91-34/93). V tej določbi je jasno določeno, da v delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tuji, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo. Ta kolektivna pogodba se uporablja tudi za državne organe, če posamezna vprašanja, ki jih ureja ta pogodba, niso z zakonom drugače urejena. Ker ZDDO, pa tudi ne ZRPJZ, dodatkov za delovno dobo ne urejata drugače, velja za zaposlene v državni upravi 3. tč. 38. čl. KPND, ki določa višino dodatka za delovno dobo, kot tudi, kaj se šteje v delovno dobo po tej kolektivni pogodbi. Tudi komisija za razlago KPND je v Uradnem listu št. 51/92 objavila svoje stališče, da pod pojmom opravljanja efektivnega dela v naši državi ne spada dokupljena zavarovalna doba, zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem in posebna pokojninska doba. Glede na navedeno zaključuje pritožbeno sodišče, da bi moral udeleženec pri obračunu dodatka za delovno dobo uporabljati določbo 3. tč. 38. čl. KPND. Udeleženec je na podlagi 20. čl. ZRPJZ sprejel sporni pravilnik, s katerim je, ob definiranju pojma beneficirane delovne dobe, določil drugačno višino dodatka na delovno dobo, za kar pa po stališču pritožbenega sodišča, ni imel pravne podlage. ZRPJZ res v določilu 20. čl. navaja, da se dodatki izplačujejo v višini, določenimi s kolektivno pogodbo, zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, vendar je pri tem mišljen predpis, ki mora biti tudi objavljen v uradnem glasilu.

Splošni interni akt udeleženca pa ni takšen predpis, ki bi v smislu 20. čl. citiranega zakona lahko določal drugačno višino dodatkov.

Pritožbeno sodišče je ob tem tudi zavzelo stališče, da pojma zavarovalne dobe s povečanjem udeleženec ne more uporabiti za druge primere, kot ga opredeljuje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92-7/96), ki ima pravne posledice samo na področju pokojninskega zavarovanja. Na vseh ostalih področjih, konkretno tudi glede dodatka na delovno dobo, pa bi upoštevanje beneficirane dobe lahko predstavljalo podlago za priznanje pravic iz delovnega razmerja samo, če bi tako določil zakon. Tega pa ne more opredeliti interni akt udeleženca - pravilnik predstojnika organa, ki ni predpis po določilu 20. čl. ZRPJZ. Zato soglaša pritožbeno sodišče v celoti s stališčem sodišča prve stopnje glede uporabe materialnega prava in se v izogib ponavljanju v celoti tudi sklicuje na pravilne zaključke in pravilno obrazložitev.

Zaradi navedenega pritožbene navedbe niso utemeljene, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot republiške v skladu z določilom 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/94-I).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia