Jedro

Če bi želela upraviteljica z ugovorom proti odpustu obveznosti uspeti, bi morala trditve o tistih dejstvih, iz katerih izhaja, da se je dolžnik odpovedal kakšni premoženjski pravici, podati v ugovoru zoper odpust obveznosti. Ker pa jih ni, se izkaže, da je dolžnik s pritožbo uspel ovreči zaključek sodišča prve stopnje o kršitvi prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

Zaslišan na naroku za obravnavo ugovora je dolžnik izpovedal, da je prej kdaj pozabil posredovati upraviteljici plačilne liste, da pa jih sedaj žena redno pošilja. Na naroku se je tudi sodišču zavezal, da bo plačilne liste in vse zahtevane podatke upraviteljici v bodoče redno pošiljal. Sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča navedene zaveze dolžnika neutemeljeno ni upoštevalo in je glede na ugotovljena dejstva opravilo preuranjen zaključek o nevestnosti dolžnika.

Pritožbeno sodišče sicer poudarja pomen dosegljivosti dolžnika sodišču in upravitelju in sodelovalno dolžnost dolžnika z upraviteljem, vendar v okoliščinah konkretnega primera meni, da bi moralo sodišče prve stopnje v večji meri upoštevati, da zaradi zakasnelih odzivov na pozive upraviteljice, da ji dostavi plačilne liste in pogodbo o zaposlitvi, tek postopka ni bil oviran. Upoštevati bi moralo tudi trditve, ki jih je v zvezi z očitki upraviteljice podal dolžnik, na kar pravilno opozarja v pritožbi. Povedal je, da je upraviteljico obvestil, da je zaradi terenskega dela precej odsoten, česar upraviteljica ni zanikala. Povedal je, da je sporočil upraviteljici, oziroma njeni pooblaščenki, tako službeni elektronski naslov, kot tudi svojo osebno GSM številko, na katero pa mu upraviteljica sporočil ni pošiljala, kar kaže, da se kontaktu ni izogibal. Ker teh dejstev sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je po presoji pritožbenega sodišča zmotno sklepalo, da je dolžnik zato, ker se na pozive upraviteljice ni odzival vedno nemudoma, pač pa z zamudo, kršil določbo 383.b člena ZFPPIPP o dosegljivosti dolžnika sodišču in upravitelju in da si zato ne zasluži odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti z dne 8. 6. 2021 zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Dolžnik se je po pooblaščenki, ki ga zastopa v postopku odpusta obveznosti, pravočasno pritožil. Uveljavljal je „vse pritožbene razloge“ in pritožbenemu sodišču predlagal zavrnitev upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. 3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila s predlogom, da naj sodišče pritožbo zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je dolžnik 4. 4. 2020 vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti. Sodišče je začelo postopek osebnega stečaja 12. 5. 2020, v katerem je imenovalo tudi stečajno upraviteljico. Sklep o začetku postopka odpusta obveznosti je izdalo 12. 11. 2020. Dolžniku je določilo preizkusno obdobje 3 let in 6 mesecev.

6. Upraviteljica je z vlogo z dne 8. 6. 2021 vložila ugovor proti odpustu obveznosti s predlogom sodišču, da postopek ustavi in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrne. Kot prvo kršitev iz leta 2020 je navedla, da je dolžnik ni takoj obvestil, da se je nad njegovim delodajalcem, katerega direktor je bil, 6. 11. 2020 začel stečajni postopek. Navedla je, da je sama ugotovila, da se je začel stečajni postopek in dolžnika pozvala, da ji sporoči v zvezi s tem morebitno spremembo statusa, česar pa ni sam storil, pač pa je upraviteljica dne 6. 12. 2020 dobila od novega delodajalca za dolžnika posredovan M-1 obrazec, naslednjega dne pa še pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere je ugotovila, da je pri tem delodajalcu v delovnem razmerju od 23. 11. 2020. Ker se na njen poziv z dne 24. 11. 2020 ni odzval osebno, pač pa je podatke sporočil upraviteljici novi delodajalec, je dolžniku očitala, da ji ni nemudoma sporočil spremembe podatka iz 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP (v tej točki navedeni podatek je podatek o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih).

7. Kot drugo kršitev pa je upraviteljica navedla, da dolžnik z njo ne sodeluje, kar je utemeljila z dejstvom, da je prišlo do prvega sestanka med njeno pooblaščenko in dolžnikom šele 1. 7. 2020, ker je dolžnik zaradi zatrjevane zadržanosti izvedbo sestanka vseskozi prelagal. Na sestanku 1. 7. 2020 pa se je zavezal, da bo upraviteljici po elektronski pošti do vsakega 20. v mesecu predložil mesečne plačilne liste in da jo bo obveščal o spremembah svojega premoženjskega stanja. Upraviteljica ga je takoj potem (13. 7. 2020) pozvala, da naj plačilno listo nemudoma predloži, kar je storil 20. 7. 2020. Po tem pa plačilnih list ni več pošiljal, zaradi česar mu je upraviteljica napisala sporočilo na elektronski naslov dne 24. 11. 2020, nato pa še s priporočenim pismom z dne 27. 1. 2021, ki pa ga dolžnik ni prevzel. Šele po ponovnem pozivu 24. 3. 2021 je dolžnik 25. 3. 2021 upraviteljici poslal zahtevane manjkajoče plačilne liste in bančne izpiske. V ugovoru je navedla, da je dolžnik po tem datumu do vložitve ugovora (8. 6. 2021) spet opustil pošiljanje plačilnih list in bančnih izpiskov. Na podlagi teh dejstev je utemeljevala nesodelovanje dolžnika z upraviteljico ves čas stečajnega postopka, čeprav ima po zakonu obveznost odzivanja na pozive upravitelja (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP).

8. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Stečajni dolžni mora med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, določenih v 383.b, 384. in 386. členu tega zakona, izpolnjevati v primeru, če je zaposlen, svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja, v primeru če pa je sposoben za delo in ni zaposlen, si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti ponujene zaposlitve, upravitelju pa mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP).

9. V konkretnem primeru je stečajna upraviteljica vložila ugovor proti odpustu obveznosti na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti, določene v 383.b in 384. členu ZFPPIPP.

10. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik na ugovor upraviteljice odgovoril in se tudi 9. 8. 2021 udeležil naroka za obravnavo ugovora skupaj s svojo pooblaščenko. Na naroku ga je sodišče zaslišalo, pooblaščenka stečajne upraviteljice pa je glede na podani ugovor dolžnika navedla, da je stečajni dolžnik nazadnje kontaktiral s stečajno upraviteljico z elektronskim sporočilom 29. 6. 2021, ki ga je poslala žena stečajnega dolžnika. Iz tega sporočila izhaja, da so bile poslane plačilne liste do maja 2021 in bančni izpisek za stečajnega dolžnika od 1. 6. 2020 do 25. 3. 2021. 11. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da je na podlagi predloženih dokazov ugotovilo, da je ugovor proti odpustu obveznosti utemeljen, ker: - je dolžnik neredno pošiljal upraviteljici plačilne liste; pošiljanje plačilnih list z večmesečno zamudo pa pomeni, da se stečajni dolžnik na pozive upraviteljice ni odzival; s tem je kršil obveznost iz prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP, ki določa, da je dolžnik dolžan sodelovati s sodiščem in upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja; - se dolžnik ni odzval na pisanje upraviteljice, da mora urediti nadomestilo v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, kar pa že samo po sebi (brezplačno opravljanje funkcije) pomeni zadosten ugovorni razlog na podlagi tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP; - dolžnik ni obvestil upraviteljice, da je ostal brez zaposlitve, s čimer je kršil določbo 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP.

12. V zvezi z navedbo upraviteljice, da je opravljal funkcijo direktorja v družbi S. d. o. o., ni pa je obvestil, da se je nad družbo začel stečajni postopek, je dolžnik v pritožbi navedel, da se stečajni postopek nad družbo ni začel na predlog dolžnika, pač pa na predlog upnice FURS, zaradi česar očitek, da ni takoj obvestil upraviteljice o začetem stečaju, čeprav je bil njen direktor, ni bil utemeljen.

13. V zvezi z zaključkom sodišča prve stopnje, da se je odpovedal premoženjskim pravicam za opravljanje funkcije direktorja, pa je dolžnik v pritožbi trdil, da to ne drži, ker je bila družba, katere direktor je bil in v kateri je bil tudi v rednem delovnem razmerju, iz katerega je prejemal plačo, zaradi visokih dolgov prezadolžena in mu zato ni bila sposobna izplačevati še dodatne nagrade za opravljanje funkcije direktorja.

14. Neutemeljeno je stališče upraviteljice, da so dolžnikove navedbe v zvezi z brezplačnim opravljanjem funkcije direktorja družbe S. nedovoljene pritožbene novote, ker naj v postopku presoje utemeljenosti ugovora dolžnik ni navajal in nikoli zanikal dejstva, da za direktorsko funkcijo ne prejema nikakršne nagrade. Ker upraviteljica ni utemeljevala ugovora na nobenem dejstvu v zvezi z odpovedjo kakšni premoženjski pravici, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, trditve o tem, da se glede na premoženjsko stanje družbe, v kateri je opravljal funkcijo direktorja, ni odpovedal nobeni premoženjski pravici, ni pritožbena novota. Poleg tega pa iz zapisnika naroka za obravnavo ugovora izhaja, da je dolžnik izpovedal, da si plače ni mogel izplačevati, ker je podjetje slabo poslovalo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je sedaj v stečaju.

15. Če bi želela upraviteljica z ugovorom proti odpustu obveznosti uspeti, bi morala trditve o tistih dejstvih, iz katerih izhaja, da se je dolžnik odpovedal kakšni premoženjski pravici, podati v ugovoru zoper odpust obveznosti. Ker pa jih ni, se izkaže, da je dolžnik s pritožbo uspel ovreči zaključek sodišča prve stopnje o kršitvi prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP. Na podlagi tistih dejstev, ki jih je upraviteljica zatrjevala v ugovoru, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

16. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da upraviteljica razlogov za ugovor ni utemeljevala na dejstvu, da naj bi dolžnik opustil iskanje zaposlitve, na katerega je sodišče prve stopnje prav tako neutemeljeno oprlo zaključek o utemeljenosti ugovora. Ravno nasprotno, upraviteljica je le trdila, da je dolžnik ni obvestil o novem delodajalcu, dolžnik pa je trdil, da je dobil novo zaposlitev že po 14 dneh od prejšnje, ki mu je prenehala zaradi stečaja delodajalca. Prav tako upraviteljica dolžniku ni očitala opustitve sporočila o spremembi premoženjskega položaja, pač pa zgolj dejstvo, da ni takoj sporočil podatka o novem delodajalcu. Ni niti trdila, da po 14 dneh ne bi izvedela, kdo je novi delodajalec, niti da se je s tem premoženjsko stanje dolžnika spremenilo. Tudi v odgovoru na pritožbo vztraja, da nobene vloge ne igra dejstvo, da je dolžnik pri novem delodajalcu prejemal enako visoko plačo. Zato je sodišče prve stopnje odločitev neutemeljeno oprlo na določbo ZFPPIPP o dolžnosti sporočanja sprememb, ki vplivajo na spremembo premoženjskega stanja dolžnika.

17. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil dolžnik zaposlen od začetka postopka osebnega stečaja v družbi S. d. o. o. Sodišče prve stopnje je izdalo prvemu delodajalcu sklep o izterjavi stalnih prejemkov 16. 6. 2020. Dne 6. 11. 2020 se je nad tem delodajalcem začel stečajni postopek. Drugemu delodajalcu B. d. o. o. pa je izdalo sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov dolžnika St 000/2020 že 9. 12. 2020. Glede na navedena dejstva, opustitve takojšnjega obvestila dolžnika o spremembi delodajalca, ki jo je upraviteljica uveljavljala leto dni pozneje v ugovoru proti odpustu obveznosti, sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča ne bi smelo upoštevati kot relevantnega razloga za ustavitev postopka odpusta obveznosti. Zato je pritožba v to smer utemeljena.

18. Pritožnik utemeljeno izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje, da obstaja tudi razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, ker dolžnik ni ravnal po določbi 383.b člena ZFPPIPP, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljilo na ugotovitvi, da je upraviteljica na uvodnem sestanku 1. 7. 2020 in nato ponovno 13. 7. 2020, 24. 11. 2020 in nazadnje 24. 3. 2021 dolžniku naložila obveznost, da ji redno dostavlja plačilne liste o svoji plači in da ji redno sporoča vse spremembe svojega premoženjskega oziroma osebnega stanja, dolžnik pa se je na dopise upraviteljice zmeraj odzval z zamudo. V zvezi s kršitvijo sodelovalne dolžnosti se sodišče v izpodbijanem sklepu sicer ni izreklo vrednostno o odnosu dolžnika do kršitev, vendar je v zvezi z ugotovljenim zamujanjem dostavljanja plačilnih list, ob dejstvu, da ni sporno, da sta imela oba delodajalca na podlagi sklepov sodišča o izterjavi stalnih prejemkov obveznost ravnati v skladu s sklepom, ki se je nanašal na njiju, in da ni ugotovilo, da bi dolžnik podatke tudi skrival, mogoče sklepati, da je dolžnikov odnos do pravočasnega odzivanja na pozive upraviteljice sodišče prve stopnje prepoznalo za malomarnega, ne pa za namernega. Posledično je mogoče tudi sklepati, da navedene zamude s posredovanjem podatkov niso ovirale teka postopka osebnega stečaja oziroma povzročila kakšnega zastoja pri plačilu stroškov postopka ali pa pri poplačilu upnikov.

19. Zaslišan na naroku za obravnavo ugovora je dolžnik izpovedal, da je prej kdaj pozabil posredovati upraviteljici plačilne liste, da pa jih sedaj žena redno pošilja. Na naroku se je tudi sodišču zavezal, da bo plačilne liste in vse zahtevane podatke upraviteljici v bodoče redno pošiljal. Sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča navedene zaveze dolžnika neutemeljeno ni upoštevalo in je glede na ugotovljena dejstva opravilo preuranjen zaključek o nevestnosti dolžnika. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ni ugotovilo neodzivnosti dolžnika do sodišča. Na podlagi navedb stečajne upraviteljice, ki jih je podala v mnenju o dolžini preizkusnega obdobja, pa je imelo sodišče prve stopnje tudi možnost s sklepom dolžniku samo naložiti določena ravnanja ob upoštevanju okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, česar pa pred odločitvijo o ustavitvi postopka odpusta obveznosti ni storilo.

20. Pritožbeno sodišče sicer poudarja pomen dosegljivosti dolžnika sodišču in upravitelju in sodelovalno dolžnost dolžnika z upraviteljem, vendar v okoliščinah konkretnega primera meni, da bi moralo sodišče prve stopnje v večji meri upoštevati, da zaradi zakasnelih odzivov na pozive upraviteljice, da ji dostavi plačilne liste in pogodbo o zaposlitvi, tek postopka ni bil oviran. Upoštevati bi moralo tudi trditve, ki jih je v zvezi z očitki upraviteljice podal dolžnik, na kar pravilno opozarja v pritožbi. Povedal je, da je upraviteljico obvestil, da je zaradi terenskega dela precej odsoten, česar upraviteljica ni zanikala. Povedal je, da je sporočil upraviteljici, oziroma njeni pooblaščenki, tako službeni elektronski naslov, kot tudi svojo osebno GSM številko, na katero pa mu upraviteljica sporočil ni pošiljala, kar kaže, da se kontaktu ni izogibal. Ker teh dejstev sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je po presoji pritožbenega sodišča zmotno sklepalo, da je dolžnik zato, ker se na pozive upraviteljice ni odzival vedno nemudoma, pač pa z zamudo, kršil določbo 383.b člena ZFPPIPP o dosegljivosti dolžnika sodišču in upravitelju in da si zato ne zasluži odpusta obveznosti.

21. Če sodišče presodi, da razlogi, ki se uveljavljajo z ugovorom, ne obstajajo, ugovor zavrne (drugi odstavek 406. člena ZFPPIPP). Ker je dolžnik s pritožbo uspel izpodbiti vse razloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče presodilo, da razlogi, ki jih je uveljavljala upraviteljica z ugovorom, ne obstajajo. Zato je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor upraviteljice o odpustu obveznosti z dne 8. 6. 2021 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).