Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku zaradi motenja posesti je treba dejstvo posesti presojati po prvem (motilnem) dejanju in ne šele po dejanju, ki je sledilo čez pol leta. Jesensko rigolanje vinograda je že lahko bilo motilno, ne pa šele pomladansko sajenje trt. Dejansko oblast nad stvarjo je torej tožena stranka pridobila z rigolanjem.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe zoper toženo stranko J.K. pod opr. št. I P 369/96, dopustilo spremembo tožbe tožeče stranke J.K. z dne 18.9.1998 in nato tožbeni zahtevek iz spremenjene tožbe, po katerem naj bi ga tožnica M.Š. motila v njegovi neposredni posesti nepremičnine parc. št. 1171 travnik, s tem, da je preko ravne mejne črte med mejnikoma, ki sta zamejničevala to ravno mejno črto med parcelama št. 1179 in 1171 v obliki polkroga uredila zahodni del travnika parc. št. 1171 ter na tem delu posadila dne 18.4.1996 31 mladih trt in postavila 31 količkov, zavrnilo. Zavrnilo je tudi restitucijski, prepovedni in stroškovni del zahtevka kot tudi del zahtevka, s katerim se naj bi toženi stranki zagrozilo z denarno kaznijo. Glede na tak izid pravde je sodišče odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 74.812,12 SIT pravdnih stroškov. Zoper zavrnilni in stroškovni del tega sklepa se iz vseh treh pritožbenih razlogov po členu 353/I ZPP pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na izpovedbe prič, ki jih je predlagala tožena stranka, pri tem pa prezrlo, da so te izpovedi take zgolj zaradi potrebe te pravde. Vse priče po vrsti so v ožjem sorodstvenem razmerju do toženke in je jasno, da so zato izpovedovale enotno. Dokazna ocena sodišča ni sprejemljiva in bi sodišče vsekakor moralo bolj argumentirano povedati kaj in zakaj komu verjame. Sodišče tudi ni ovrednotilo okoliščine, da je toženka s pričo J.C. po zasaditvi mladih trt odstranila mejnik med njeno in tožnikovo parcelo. Če ta mejnik ni bil relevanten, ga pač ne bi bilo potrebno odstraniti. Tudi do izpovedi priče B. bi moralo biti sodišče bolj kritično, saj je ta priča izpovedovala po tem, ko si je stanje na terenu ponovno ogledala, kar pa je seveda zelo pomembno. Pritožba pa se sklicuje med drugim tudi na izpoved priče M.K., ki je povedal, da je pred rigolanjem potekala brežina v ravni liniji, prav tako toženkine trte, da se je brežina kosila "skoz vse do rigolanja". Tej priči bi moralo sodišče vsekakor verjeti, saj je pomagal tudi pri delu v toženkinem vinogradu in ne more biti dvoma v njegovo pristranost. Po mnenju pritožitelja je prav ta izpovedba priče ključna za odgovor o načinu uživanja sporne brežine. Sodišče je torej dejnsko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo, v posledici tega je bilo kršeno tudi materialno pravo, ker pa so ugotovitve sodišča protispisne, pa je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Končno pritožba izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških, saj meni, da bi moralo sodišče prisoditi tožniku več stroškov iz umaknjene pravde, ki jo je sprožila toženka. Na pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni utemeljena. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je namreč sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialo pravo. Ker v postopku tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Glede na pritožbene navedbe pa je treba dodati, da pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa tudi če bi bila ta dokazna ocena vprašljiva, je le treba poudariti, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe povedalo, da je odločilno uživanje ob samem rigolanju, saj je evidentno, da takrat tožnik temu posegu ni nasprotoval. Takrat je postala tožena stranka posestnica zrigolanega dela zemljišča, in da tožnik temu ni nasprotoval, izhaja tudi iz njegove izpovedi, podane na naroku na kraju samem. Tudi pritožbena navedba, po kateri je ključna izpoved priče M.K., da je pred rigolanjem potekala brežina v ravni liniji, kaže na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev, to pa je trenutek rigolanja in s tem pridobitev posesti vse tja do spomladi, ko so se zasajale trte. Toženka je torej postala posestnica (ni treba, da je posest mirna) tistega dela zemljišča, na katerega je spomladi posadila trte. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi tudi pravilno poudarilo, da je pravda zaradi motenja posesti pravda, v kateri se uredijo že načeti odnosi med strankama za čas, dokler se v morebitnem rednem postopku ne odloči o zatrjevanih pravicah. Vse kar toženec navaja v pritožbi, pravzaprav s samim motenjem nima prave povezave in če bo hotel toženec doseči tako mejo, kakršno zatrjuje, bo pač to moral storiti v ustreznem postopku. Tožnik pa izpodbija tudi stroškovni del izreka napadenega sklepa, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da neutemeljeno. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je o stroških odločeno pravilno in če je sodišče na naroku na kraju samem priče vprašalo tudi kaj takega, kar naj bi služilo kot dokaz v pravdi, kjer je bila tožba umaknjena, to še ne pomeni, da so zaradi tega nastajali kaki posebni stroški, pritožba je torej tudi v tem delu neutemeljena. V skladu z 2. točko 380. člena ZPP je torej pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.