Jedro

179. člen OZ določa, da je pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo treba upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Po prvem načelu se pravična denarna odškodnina določi glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu. Po drugem načelu pa je treba upoštevati tudi pomen prizadete dobrine in namen dane odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Pravdni stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je odškodnino v skupni višini 4.000,00 EUR1 vtoževal na podlagi škodnega dogodka z dne 2. 10. 2018, za katerega je bil toženec pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika - 1. V tožbi je navajal, da ga je toženec s palico udaril po glavi, zaradi česar je padel in z glavo udaril v blatnik traktorja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v posledici škodnega dogodka utrpel udarec po desni strani glave in nato še po desni temporalni regiji glave. Nastali sta mu vidni oteklini in podplutbi, ena večja v velikosti 6 x 7 cm in ena manjša. Utrpel je nekaj tedenske glavobole,2 njegovo zdravljenje je trajalo 36 dni (do 7. 11. 2018), v tem času pa je trpel tudi več nevšečnosti.3 Ugotovilo je še, da je utrpel intenziven primarni strah, ki je trajal do ene ure po dogodku. Zaradi bojazni pred hujšo poškodbo glave pa je vsaj dva tedna doživljal še intenziven sekundarni strah.

2.Z izpodbijano sodbo je sodišče razsodilo, (I.) da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v znesku 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 951,00 EUR od 20. 5. 2021 do 26. 9. 2022 ter od zneska 1.000,00 EUR od 20. 5. 2021 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II.). Odločilo je še, (III.) da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka v višini 853,72 EUR in (IV.) da je dolžan Republiki Sloveniji na račun brezplačne pravne pomoči plačati znesek 449,40 EUR, oboje v roku 30-dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Zoper sodbo (vsebinsko zoper I. točko izreka) se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku.4 Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje. Vse s stroškovno posledico. Sodišču očita nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično zmotno uporabo materialnega prava. Prereka višino dodeljene odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja. Tožnik je utrpel le dve buški na glavi, ki sta popolnoma izginili v roku 36 dni. Ker tudi opisane nevšečnosti ne upravičujejo dodeljene višine odškodnine, meni, da tožniku v tem delu pripada največ 1.200,00 EUR. Prav tako je previsoka odškodnina za strah, ki jo primarno izpodbija v celoti, podredno pa le za 200 EUR. Dogodek je bil hipen in nepričakovan, tožnik je ob njem izgubil zavest, po par trenutkih, ko je prišel k sebi, pa je pričel tožencu groziti. Vse to izključuje nastop intenzivnega primarnega strahu, ne glede na izvedensko mnenje, saj gre za presojo sodišča, ki je vezana na potek dogodkov. Enako velja glede trajanja sekundarnega strahu. Izvedenec se je pri tem skliceval na strah pred poškodbo glave in strah pred ponovnim napadom znane osebe. Slednji ni pravno priznana škoda. Sodišče se v tem delu neutemeljeno in avtomatizirano sklicuje na izvedensko mnenje. Ker sodba posledično nima razlogov, je tu podana bistvena kršitev določb postopka, ki vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Nadalje izpostavlja napačne zaključke sodišča o neobstoju tožnikovega soprispevka. Trdi, da je tožnik s tem, ko je gledal v toženčevo vozilo in preverjal, ali je to odklenjeno (z namenom odtujitve predmetov), tega izzval, da ga je udaril s palico. Prav tako je s tem, ko je vinjen plezal na traktor, medtem ko ga je toženec udaril s palico, prispeval k nastanku škode v višini 50%. Že v izvidu urgence je razvidno, da je bil tožnik na dan škodnega dogodka vinjen in imel nezanesljivo hojo. Vzrok padca ni bil zgolj udarec po temenu, ampak tožnikova vinjenost, ki je vplivala tudi na njegovo vstopanje in izstopanje iz traktorja.

4.Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe in predlagal njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Toženec zmanjšuje pomen dobljenih in v sodbi ugotovljenih poškodb ter pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti tožnika, s tem ko zatrjuje, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je tožnik utrpel zgolj dve 'buški' na glavi. To ne drži. Sodni izvedenec je jasno opredelil, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel dve lahki telesni poškodbi (udarec po desni strani glave in nato še po desni temporalni regiji glave),5 ki sta povzročili več neprijetnih posledic (opisanih že pod tč. 1 zgornje obrazložitve). Samemu trajanju tožnikovih telesnih bolečin in obsegu nevšečnosti med zdravljenjem toženec niti ne nasprotuje, vendar poudarja, da so tako zanemarljive, da ne utemeljujejo prisojene višine odškodnine. Tega z ničimer ne izkaže.

7.179. člen Obligacijskega zakonika6 določa, da je pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo treba upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Po prvem načelu se pravična denarna odškodnina določi glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu. Po drugem načelu pa je treba upoštevati tudi pomen prizadete dobrine in namen dane odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

8.Pri presoji višine odškodnine in umestitvi izplačanih odškodnin v sistem primerljivih odškodnin za primerljive poškodbe oziroma nevšečnosti pritožbeno sodišče upošteva skupni znesek prisojene odškodnine v višini 3.000 EUR (oz. 2 povprečni neto plači) in ne zgolj zneskov, izplačanih za posamezne oblike nepremoženjske škode.7 Sodišče prve stopnje je upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in primerljivo sodno prakso8 določilo primerno in pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Posplošeno pritožbeno izpodbijanje višine odškodnine je po vsem povedanem neutemeljeno.

9.Ne drži, da bi bila sodba v delu obrazložitve postavke strahu brez razlogov o odločilnih dejstvih, zato tudi zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje naredi jasno dokazno oceno, ki jo upravičeno utemeji tudi z ugotovitvami izvedenca - strokovnega pomočnika sodišča. Predvsem glede dejstev, za katerih razjasnitev je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče samo ne razpolaga (npr. trajanja in intenzivnosti strahu).9 Vendar pa ne drži, da se na izvedensko mnenje povsem nekritično opira. Pritožba spregleda argumente, na podlagi katerih sodišče prve stopnje na podlagi presoje vseh dokazov in vsakega dokaza posebej, kot to določa metodološki napotek iz 8. člena ZPP, pojasni odločilna dejstva, na podlagi katerih je ugotovilo potek škodnega dogodka in nastanek škode. Že pri presoji obstoja (primarnega) strahu ob škodnem dogodku se poleg samega poteka škodnega dogodka (t.j. nepričakovanega udarca s palico po glavi) opre še (zlasti) na izpoved tožnika o njegovem doživljanju dogodka. Prav tako obstoj sekundarnega strahu utemelji (izključno) na pravno priznanem strahu tožnika pred hujšo poškodbo glave (t.j. pred tem, kako bo potekalo zdravljenje). Na dvome v obstoj tožnikovega strahu in vsebinsko podobne pripombe, kot jih toženec sedaj pritožbeno uveljavlja, je bilo odgovorjeno (tudi) že v dopolnitvi izvedenskega mnenja. Toženčevo nestrinjanje s takšnimi ugotovitvami pa ne predstavlja razloga, da bi sodišče prve stopnje, kot tudi ne pritožbeno sodišče, podvomilo v sicer prepričljivo in celovito izvedensko mnenje.

10.S ponovnim zatrjevanjem tožnikove soodgovornosti in razlogov zanjo kaže, da se toženec z argumenti sodišča,10 podanimi v 14. točki obrazložitve sodbe, ne želi soočiti. Sodišče prve stopnje je poglobljeno in predvsem ustrezno pojasnilo, da vzročna zveza med zatrjevano (in neizkazano) vinjenostjo tožnika in drugim udarcem z glavo v blatnik ni podana. Hkrati je zavrnilo tudi navajanja o (morebitnih) drugih tožnikovih dejanjih, ki bi utemeljevala sklep o njegovem soprispevku k nastanku škode. Pritožbeno sodišče takšno stališče v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju nanj sklicuje.

11.Po vsem povedanem pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje in pravno odločilna dejstva skrbno ugotovilo. Pri tem tudi ni zagrešilo zatrjevanih napak pri vodenju postopka, kot tudi ne kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri sami odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je sledilo primerljivim zadevam iz sodne prakse ter materialno pravo ustrezno uporabilo. Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sodbo v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

12.Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako tožnik sam nosi stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Toženec je tožniku pred pravdo plačal 549,00 EUR, zato je s tožbo uveljavljal še razliko v višini 3.451,00 EUR. Tekom postopka 26. 9. 2022 je toženec plačal še 951,00 EUR, zato je tožnik tožbeni zahtevek skrčil na 2.500,00 EUR s pp.

2Močan glavobol v trajanju do 1 ure, zmeren glavobol, ki je trajal dva tedna, občasni zmerni do blagi glavoboli do konca zdravljenja.

3Pregled na urgenci, 4 kontrole pri zdravniku, RTG glave, 2x CT glave, hlajenje udarnin, jemanje analgetikov 14 dni redno in nato občasno do konca zdravljenja.

4Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

5Lahki primer po "Fischerju".

6Uradni list RS, št. 97/07, v nadaljevanju OZ.

7In sicer 2.500,00 EUR (oz. 1,7 povprečne neto plače) po postavki telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter 500,00 EUR (oz. 0,3 povprečne neto plače) po postavki strahu.

8Prim. VSRS II Ips 138/2000 (udarnine in otekline po telesu (ne glavi), manj telesnih bolečin in nevšečnosti (ni potreboval zdravniške pomoči), primarni strah, 1 povprečna neto plača), VSRS II Ips 356/2017 (udarnina desnega čelno-senčnega predela, udarnina in odrgnina desne ličnice, manj telesnih bolečin in nevšečnosti, primarni strah, zaskrbljenost za zdravljenje, 1,96 povprečne neto plače),VSRS II Ips 503/92 (udarec po glavi in prsni koš, primerljive telesne bolečine, manj nevšečnosti, ni sekundarnega strahu, 2 povprečni neto plači), VSRS II Ips 110/99 (10 cm dolga vzdolžna udarninska in raztrganinska rana na desni strani temeničnega področja (in drugih delov telesa), hujše telesne bolečine, več nevšečnosti, ni strahu, 3 povprečne neto plače).

9Skladno z 243. členom ZPP.

10Kot tudi kazenskega sodišča na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.